Potem ko je vodja projekta Ineos Energy decembra lani prejel največjo posamično subvencijo v danski zgodovini (približno 26 milijonov evrov), je pooblastil britansko inženirsko svetovalno podjetje Kent za »izvedbo presejalnih študij, ki zajemajo celotno verigo zajema in shranjevanja CO2, od lokacij zajemanja na kopnem, utekočinjanja, skladiščenja na kopnem pa do prevoza in sekvestracije na morju.«
Gre za izredno zanimiv projekt, znotraj katerega bo družba Greensands spremenila namembnost naftne ploščadi Nini A, ki se nahaja približno 200 km od obale Danske v Severnem morju tako, da bo ta namesto črpanja nafte in plina iz peščenjaka 1800 m pod morskim dnom, vanj črpala utekočinjeni CO2. Paleocenski peščenjak, znan kot polje Siri, je v zadnjih 20 milijonih let dobro zadrževal nafto in plin ter je bil prepoznan kot odlično mesto za hranjenje ogljikovega dioksida. Danska načrtuje, da bo do leta 2025 začela sekvestrirati 1,5 milijona ton ogljika letno, do leta 2030 pa naj bi ta količina narasla na 8 milijonov ton, kar je nekaj več kot 13 % sedanjih znanih emisij države. Na spletni strani projekta je navedeno, da je v podmorskem rezervoarju dovolj prostora za shranjevanje vsega ogljika, ki ga je Danska ustvarila v svoji zgodovini, in še nekaj več.
Sliši se dobra ideja, ki pa ima eno nadležno pomanjkljivost – do ploščadi bo CO2 treba prepeljati z ladjami, kar pomeni, da del procesa, dokler ne bo urejen ogljično nevtralen ladijski promet, še vedno umazan.
Vir: Project Greensand
