Mit, ki noče umreti

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 19. 06. 2024 05:20:00, Kategorija: Trendi

Ste že kdaj slišali, da menda uporabljamo le 10 odstotkov svojih možganov? No, to ni res…

Mit, ki noče umreti
Nihče točno ne ve, kdo je bil prvi, ki je postavil to trditev. Mnogi menijo, da je zanjo kriv ameriški učitelj javnega govora Dale Carnegie, ki je leta 1936 v svoji izredno priljubljeni knjigi z naslovom Kako pridobiti prijatelje in vplivati na ljudi (How to Win Friends and Influence People), povzel članek, ki ga je leta 1907 v reviji Science objavil ameriški psiholog William James. Slednji je v njem zapisal, da »…smo v primerjavi s tem, kar bi morali biti, le napol budni…« in da »…uporabljamo le majhne del svojih duševnih in telesnih zmožnosti…« Zapisane besede nikjer ne omenjajo desetih ali kakršnihkoli drugih  odstotkov, jih pa je Dale Carnegie menda uporabljal v marketniški kampanji ob izidu omenjene knjige, ki velja za prvi veliki prodajni hit na področju literature za samopomoč. In se je »prijelo«. Zakaj?

Omenjena knjiga se je odlično prodajala in bila do zdaj prevedena v skoraj vse svetovne jezike, Carnegie pa je na to temo napisal še kar nekaj prodajnih uspešnic. In ker mu je šlo tako dobro ni čudno, da se je pojavila cela vrsta takšnih in drugačnih samopomočniških gurujev, ki so idejo »desetih odstotkov« pripeljali do, kot bi rekli zdaj, viralnosti. In zakaj je ideja, da uporabljamo le desetino tega, kar imamo, tako zanimiva? Misel, da so naši možgani ocean neizkoriščenega potenciala, ljudi navdaja z neke vrste optimizmom, optimizem pa je nekaj, kar je seveda vedno dobrodošlo. Če ne drugega zato, ker je alternativa mnogo manj privlačna.

A če je neka trditev prijetna, privlačna, pomirjujoča… to ne pomeni, da je tudi resnična. In ta na žalost ni. Ljudje, tako kot vsa živa bitja, uporabljamo svoje možgane v celoti. Evolucija ne deluje na način, da bi živim bitjem v naprej dajala neko možgansko »rezervo«. Vsak del možganov ima svojo nalogo in jo tudi opravlja. To dokazujejo tudi preiskave, kot je recimo funkcionalni MR (fMRI), ki kaže na to, da so med različnimi aktivnostmi aktivni prav vsi deli možganov. Seveda ne istočasno, a vsak del ima svojo specifično nalogo.

Spoznanje, da različni deli možganov opravljajo različne funkcije, sega v čas Druge svetovne vojne, v kateri je mnogo vojakov in civilistov utrpelo najrazličnejše poškodbe glave in posledično možganov. Zdravniki in drugi znanstveniki so v želji po pomoči te poškodbe analizirali in ugotavljali, kaj poškodovanci zmorejo in česa ne v odvisnosti od dela možganov, ki je utrpel poškodbo. Kasneje so zdravniki ugotavljali, kaj počnejo različni deli možganov z elektrostimulacijo različnih delov med operacijami za lajšanje težav z epilepsijo. Da ne bi pomotoma poškodovali kakšnega vitalnega dela, recimo centra za govor, so kirurgi pred rezom stimulirali okoliški del možganov in spraševali paciente, kaj se je zgodilo. Nekateri so se smejali, drugi so se spomnili nečesa, kar se je zgodilo, ko so bili majhni, a nikoli se ni zgodilo, da se ne bi zgodilo nič. Nevroznanost je od takrat zelo napredovala in zdaj smo, tudi zahvaljujoč sodobnim tehnologijam, kot je omenjen jo fMRI tako daleč, da za vsak del možganov vemo, čemu je namenjen. Seveda še zdaleč ne vemo vsega. Popolna neznanka je recimo to, čemur pravimo zavest. A nekaj je jasno – svoje delo opravljajo celotni možgani in ne le deset odstotkov.

Vir: Discover

preberite še to

Trendi
Je megalomanska ideja le malce preveč?

Je megalomanska ideja le malce preveč?

170 kilometrov dolg in 500 metrov visok ležeči nebotičnik, giga-projekt Savdske Arabije, očitno ne poteka t...

Trendi
Ko 5000 let stara igrača postane medicinski aparat

Ko 5000 let stara igrača postane medicinski aparat

Tale ročna centrifuga, ki stane 20 centov, je genialna iznajdba, ki omogoča odkrivanje bolezni, kot je na prim...

Trendi
Nič več čakanja na terminalih...

Nič več čakanja na terminalih...

Če bo Boeing ugriznil v idejo, bo čakanja na letaliških terminalih kmalu konec.

Trendi
Otroška cepiva so varna!

Otroška cepiva so varna!

Najobsežnejša študija do zdaj pravi - ni povezave med otroškimi cepivi in 50 zdravstvenim...

Trendi
Nesreča, ki jo poznajo gradbeniki po vsem svetu

Nesreča, ki jo poznajo gradbeniki po vsem svetu

Kako ima lahko na videz majhna sprememba grozljive posledice in kako se iz takšnih nesreč kaj naučiti.

Trendi
Odpuščanja zaradi umetne inteligence

Odpuščanja zaradi umetne inteligence

Osebje studia, ki razvija Candy Crush, naj bi nadomestili z orodji umetne inteligence, ki so jih sami pomagali...

Trendi
Najdaljši prometni zastoj…

Najdaljši prometni zastoj…

… v zgodovini je trajal, verjeli ali ne, točno osem let?

Trendi
Za čistejša in tišja gradbena dela

Za čistejša in tišja gradbena dela

Da bi mestno gradnjo naredili čistejšo in tišjo, so Kitajci gradbišče skrili pod največji...

Trendi
Laser namesto žice... tudi za elektriko...

Laser namesto žice... tudi za elektriko...

DARPA postavila nov rekord pri brezžičnem prenosu električne energije.

Trendi
Borbeno žongliranje

Borbeno žongliranje

Pod okriljem Svetovne žonglerske zveze obstaja tudi ta borilni šport.

Trendi
Kako hiter je WARP?

Kako hiter je WARP?

V Zvezdnih stezah ke veliko govora o pogonu WARP. Kako hiter je v »resnici«?

Trendi
Ste jo opazili tudi vi?

Ste jo opazili tudi vi?

V zadnjih desetletjih smo priča »novi fazi pasje evolucije«, ki ima tudi znanstveno podlago. Menda...