Znanstveniki seveda vse te težave poznajo in si že desetletja prizadevajo najti drugačne načine, ki vsaj odvisnosti ne bi povzročali. Preizkušali in preizkušajo marsikaj. Nekateri so se obrnili k naravi in analizirajo strup morskih polžev, izločke strupenih žab in podobno, drugi so se lotili raziskovanja redke genetske mutacije, ki pri nekaterih ljudeh povzroči, da ne občutijo bolečine in še kaj bi se našlo.
Obstaja pa še ena ideja oziroma raziskava, v kateri so se znanstveniki osredotočili na način prenosa signala za bolečino na molekularni ravni. Ugotovljeno je, da se v primeru vnetja ali poškodbe poškodovanem tkivu začnejo z veliko hitrostjo tvoriti posebni proteini, odgovorni za prenos signala bolečine. Njihovo proizvodnjo »ukažejo« posebne molekule RNK, imenovane sporočilne RNK (mRNK), ki se nahajajo v celičnem genomu. Ideja novega protibolečinskega zdravila je v tem, da bi ta proces ukazovanja nekako prekinili. V ta namen so izdelalo spojino, ki ob vbrizgu na mesto poškodbe ali vnetja simulira RNK in tako prepreči tvorjenje signalnih proteinov. Na mesto bolečine se torej vbrizga snov, ki posnema mRNK in okoliškemu tkivu pove, da je s telesom vse v najlepšem redu. Posledica je seveda ta, da signali za bolečino ne pridejo v možgane, saj jih v bistvu sploh ni. Prvi testi na miših so pokazali, da ta simulacija RNK uspešno zmanjšala njihov odziv na bolečino.
Si lahko torej kmalu obetamo manj nevarna protibolečinska zdravila? Tako kmalu še ne, saj gre ta trenutek več ali manj šele za potrditev ideje oziroma koncepta. A tudi pot okoli sveta se začne s tem, da zjutraj vstanemo iz postelje.
Raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications.
Vir: University of Texas at Dallas
