Nad bolečino s - prevaro

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 30. 11. 2022 04:42:00, Kategorija: Trendi

Molekula, ki temelji na RNK, bi lahko bila osnova za nadzor bolečine brez uporabe nevarnih opiatov. In kako deluje? S prevaro…

Nad bolečino s - prevaro
Večina sodobnih zdravil proti bolečinam, posebej tista, ki temeljijo na opiatih, neposredno z bolečino pravzaprav nimajo nič. Bolečina je še vedno tam, kjer je bila, zdravilo le zamoti možgane, da je ti več ne zaznajo. Glede na to, da so opiati psihoaktivne substance, ki povrh vsega povzročajo še odvisnost, gre pravzaprav za precej neučinkovito in nevarno metodo, ki lahko ob nepravilni uporabi povzroči celo smrt. Zadnja takšna žrtev je recimo znan glasbenik Tom Petty.

Znanstveniki seveda vse te težave poznajo in si že desetletja prizadevajo najti drugačne načine, ki vsaj odvisnosti ne bi povzročali. Preizkušali in preizkušajo marsikaj. Nekateri so se obrnili k naravi in analizirajo strup morskih polžev, izločke strupenih žab in podobno, drugi so se lotili raziskovanja redke genetske mutacije, ki pri nekaterih ljudeh povzroči, da ne občutijo bolečine in še kaj bi se našlo.

Obstaja pa še ena ideja oziroma raziskava, v kateri so se znanstveniki osredotočili na način prenosa signala za bolečino na molekularni ravni. Ugotovljeno je, da se v primeru vnetja ali poškodbe poškodovanem tkivu začnejo z veliko hitrostjo tvoriti posebni proteini, odgovorni za prenos signala bolečine. Njihovo proizvodnjo »ukažejo« posebne molekule RNK, imenovane sporočilne RNK (mRNK), ki se nahajajo v celičnem genomu. Ideja novega protibolečinskega zdravila je v tem, da bi ta proces ukazovanja nekako prekinili. V ta namen so izdelalo spojino, ki ob vbrizgu na mesto poškodbe ali vnetja simulira RNK in tako prepreči tvorjenje signalnih proteinov. Na mesto bolečine se torej vbrizga snov, ki posnema mRNK in okoliškemu tkivu pove, da je s telesom vse v najlepšem redu. Posledica je seveda ta, da signali za bolečino ne pridejo v možgane, saj jih v bistvu sploh ni. Prvi testi na miših so pokazali, da ta simulacija RNK uspešno zmanjšala njihov odziv na bolečino.

Si lahko torej kmalu obetamo manj nevarna protibolečinska zdravila? Tako kmalu še ne, saj gre ta trenutek več ali manj šele za potrditev ideje oziroma koncepta. A tudi pot okoli sveta se začne s tem, da zjutraj vstanemo iz postelje.

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications.

Vir: University of Texas at Dallas

preberite še to

Trendi
Dolina kvadratnih dreves

Dolina kvadratnih dreves

Ne, menda jih niso klesali… kar sama rastejo tako…

Trendi
Razrešen misterij Loch Nessa?

Razrešen misterij Loch Nessa?

Enoletna študija je pokazala, da je Nessie najverjetneje - velika jegulja.

Trendi
»Veščine«, ki jih pozabljamo

»Veščine«, ki jih pozabljamo

Nekatera včasih samoumevna opravila so sedaj skoraj pozabljena.

Trendi
Stolpi namesto dreves?

Stolpi namesto dreves?

Stolp, ki čisti zrak kot 368 dreves…

Trendi
Gozdni internet

Gozdni internet

A veste, da imajo tudi drevesa v gozdu svoj »internet«. Koreninski sistemi dreves se med seboj &ra...

Trendi
Ne gre in ne gre…

Ne gre in ne gre…

Ali imate tudi vi kakšno besedo, ki vam nikakor ne gre z jezika…

Trendi
Moški in ženski jezik

Moški in ženski jezik

Pravijo, da so ženske z Venere, moški pa z Marsa… in pri skupnosti Ubang je to več kot očitno&he...

Trendi
Najstarejši zapornik na svetu

Najstarejši zapornik na svetu

Ni v zaporu ampak je že od leta 1899 priklenjen v - parku

Trendi
Prespal je cilj

Prespal je cilj

Pilot je med letom zaspal in zgrešil cilj za dobrih 45 kilometrov.

Trendi
Kaj počnemo z Zemljo?

Kaj počnemo z Zemljo?

Google Earth že nekaj časa ponuja funkcijo časovnega sprehoda skoti zgodovino posameznih področij

Trendi
Oglejte si osebno knjižnico Charlesa Darwina

Oglejte si osebno knjižnico Charlesa Darwina

Na spletu je bila pred kratkim objavljena celotna vsebina osebne knjižnice naravoslovca Charlesa Darwina,...

Trendi
Nad plastiko z mutiranim encimom

Nad plastiko z mutiranim encimom

Bakterijski encim iz komposta bi lahko pomagal k hitrejši in učinkovitejši reciklaži plastenk.