Namesto pižam – fižame

Ameriški znanstveniki univerze v Massachusettsu so razvili tkanino, sposobno zaznati fiziološke značilnosti, kot so na primer srčni utrip ali frekvenca dihanja. Posebnost tkanine je, da ni nujno, da se tesno prilega telesu in jo je zato mogoče uporabiti tudi za izdelavo udobnih oblačil, kot so na primer pižame.

Pametne tkanine seveda niso nič novega, težava je v tem, da senzorji v njih zahtevajo tesen stik s kožo, kar zelo omejuje njihovo uporabnost, recimo med spanjem. Kako to rešiti? Znanstveniki omenjene univerze prišli na idejo izdelati tkanino, ki senzorjev nima vtkanih na določenih mestih ampak povsod, uporablja pa le tiste, ki so tisti trenutek v stiku s kožo. Recimo del pižame, na katerem ležimo oziroma je kako drugače v stiku s kožo zaradi položaja telesa.

Rešitev so našli v tako imenovanem triboelektričnem učinku oziroma triboelektričnem naboju, kjer posamezni materiali postanejo električno nabiti med ločevanjem od materiala, v katerem so bili v kontaktu. Sliši se zapleteno, a tribolektrični učinek je najpogostejši primer statičnega naboja, nastane pa med drgnjenjem dveh materialov – recimo plastičnega glavnika in las, krzna in stekla, balona in las… Na osnovi triboelektričnega učinka so izdelali tako imenovano distribuirano senzorsko polje, ki zajema podatke iz celotne tkanine, poseben analitični algoritem pa potem te signale združi in ustrezno interpretira. Prvi testi kažejo na to, da ideja več kot »drži vodo«. Tkanina izredno natančno meri srčni utrip in frekvenco dihanja, poleg tega pa je s pomočjo senzorjev mogoče analizirati položaj telesa med spanjem in ga tako povezati s fiziološkimi podatki (od tod izraz fižama).

In kje bo takšna tkanina uporabna? Marsikje. Recimo pri ljudeh, ki imajo pogoste težave s spanjem. Zanje sicer obstajajo pametne ure in podobne naprave, a jih ti ljudje pogosto pozabijo nadeti ali pa jih motijo. Pižama pa običajno ne moti nikogar. Posebej starejših ne…

Vir: University of Massachusetts Amherst