Očesne mikroigle

O obližih, ki vsebujejo majhne iglice, preko katerih se lahko skozi kožo vnašajo zdravila ali cepiva, niso nekaj hudo novega. Metoda je znan že nekaj časa in ponekod že nadomešča recimo injekcijsko cepljenje proti gripi in podobnim boleznim. Bistvo metode je v tem, da imamo majhen obliž, ki je na eni strani prikrit z velikim številom drobnih iglic, v katerih se nahaja zdravilo/cepivo. Te iglice so izredno tanke, da pacient, ko se mu (ali si sam) obliž pritisne na kožo, sploh ne čudi vboda. To, da so iglice tanke, pa ima še eno funkcijo – ob pritisku na kožo se zlomijo in pri tem sprostijo učinkovino, ki je v njih.

To je lepo in prav, toda obstajajo tudi zdravila, ki si jih dajemo v oko. Recimo kapljice. Te so težavne zato, ker jih večina s solzami steče iz očesa. Alternativa je seveda injekcijska igla, ki se potisne v oko, kar pa je seveda… brrr.

A znanstveniki singapurske univerze Nanyang so sedaj našli rešitev. Izdelali so obliž z mikroiglami, ki je primeren za aplikacijo v oči. Gre za ustrezno majhen obližek velikosti 2 x 2 mm (na gornji sliki je njegov večji brat), ki ima na spodnji strani devet iglic, tanjših od človeškega lasu. Iglice so v obliki majhnih piramid, v katerih je shranjeno zdravilo.

In kako deluje obliž? Verjetno se ne pričakuje, da si ga bomo potisnili v oko in bo tam ostal, dokler se ne »izprazni«. Seveda ne. Obliž pritisnemo na površino očesa in takoj spet odstranimo. Ob pritisku se iglice odlomijo in se pričnejo raztapljati, pri tem pa sproščajo zdravilo. Celoten postopek je menda popolnoma neboleč.

Prvi testi pri miših kažejo, da je metoda bistveno bolj učinkovita od kapljic. Ko so mišim, ki trpijo za tako imenovano roženično vaskularizacijo (stanje, v katerem krvne žilice rastejo v roženico, kar lahko povzroči slepoto) na ta način vnesli zdravilo so ugotovili, da je že 1 mikrogram protiteles DC101 zmanjšal površino krvnih žilic v roženici miši za okoli 90 odstotkov. Številka sama seveda ne pove kaj dosti, če pa jo damo ob bok klasičnim metodam, pa je bolj nazorna – pri navadnih kapljicah tudi desetkrat večji odmerek ni dosegel takšnega uspeha.

Študija je bila objavljena v reviji Nature Communications.

Vir: Nanyang Technological University