Pametni hrast

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 16. 11. 2022 05:56:00, Kategorija: Trendi

Kako hrast »manipulira« z vevericami, da mu te pomagajo pri razmnoževanju.

Pametni hrast
Zgodbica ima začetek, ki je vsem znan. Hrast in veverica živita v eni takšni lepi simbiozi – seme hrasta, torej želod, je vevericam zelo okusen in zanje zelo hranilen, zato ga nabirajo in shranjujejo na najrazličnejša mesta, pogosto v zemljo, dovolj daleč od matičnega drevesa, da nove rastline ne zaduši senca lastne »matere«. In ker veverice kak želod kdaj pozabijo v zemlji, se ta razvije v novo rastlino. Hrast vevericam torej nudi hrano, te pa mu pomagajo pri razmnoževanju.

A zgodba se s tem ne konča. Vsakih nekaj let, okoli pet, hrast »namenoma« izredno obilno obrodi. Želoda je tudi več desetkrat več kot običajno in zato govorimo o želodovem letu. Veverice so nad takšno obilno letino navdušene in želod shranjujejo s še večjo vnemo in na še več različnih mest. A velika količina in veliko število mest pomeni, da na bistveno več želoda »pozabijo« oziroma ga ne morejo pojesti, posledica pa je, da bo bistveno več semen imelo možnost vzkliti in se razviti v novo rastlino. Pri vsem tem je zanimivo tudi to, da je letina med drevesi v nekem gozdu vedno »usklajena« in se ne zgodi, da bi nekateri hrasti dobro obrodili v enem letu, drugi pa v drugem.

In zakaj hrast vsako leto ne obrodi tako dobro in »zasuje« veveric? No, tu pride do izraza tista »manipulacija«. Če bi bilo semen vsako leto v izobilju, bi se populacija veveric in drugih živali, ki se hranijo z želodom, zelo povečala, to pa bi pomenilo, da bi se možnosti za preživetje rastline zmanjšale. S tem, ko je letina obilna le vsakih toliko in toliko let, ostane populacija »plenilcev« pod nadzorom in možnost nastanka mladih hrastov večja. 

Znanstveniki še ne vedo, kako takšna »komunikacija« med hrasti poteka. Mogoče je, da obilno leto nastopi zaradi ugodnih vremenskih razmer, lahko pa gre za kak način koreninske kemične signalizacije med rastlinami.


Vir: Steve Mould/YouTube

preberite še to

Trendi
Kateri nam je najbližji?

Kateri nam je najbližji?

Najbližji planet ni Venera ampak Merkur, pravijo astronomi…

Trendi
Dvanajst veličastnih

Dvanajst veličastnih

A za zapis glasbe res moramo uporabiti le 12 »črk« oziroma not? Ne, je pa najbolj praktično&hellip...

Trendi
Kam z ogljikovim dioksidom?

Kam z ogljikovim dioksidom?

Mogoče pa bi ga prečrpali tja, kjer je bila včasih nafta…

Trendi
Nad bolečino s - prevaro

Nad bolečino s - prevaro

Molekula, ki temelji na RNK, bi lahko bila osnova za nadzor bolečine brez uporabe nevarnih opiatov. In kako de...

Trendi
Pa le še ni izumrla!

Pa le še ni izumrla!

Znanstveniki so našli čebelo velikanko, za katero so dolgo mislili, da je izumrla.

Trendi
Zabavni Crokinole

Zabavni Crokinole

Tale igra je baje že zelo stara, a k nam še očitno ni prišla na velika vrata. Imenuje se Crokino...

Trendi
Alternativa Braillovi pisavi

Alternativa Braillovi pisavi

Podatki kažejo, da le okoli en odstotek slepih in slabovidnih obvlada Braillovo pisavo, saj se je te dokaj tež...

Trendi
Pravi »virusni video«

Pravi »virusni video«

Znanstvenikom je uspelo posneti video gibanja virusa preden ta okuži celico.

Trendi
Radi stiskate mozolje, pa nimate komu?

Radi stiskate mozolje, pa nimate komu?

Ljudje smo različni in to, kar je nekomu ogabno, je lahko drugemu v užitek. In mozolji vsekakor sodijo v to ka...

Trendi
150-metrski tsunami

150-metrski tsunami

Ognjenik Krakatoa je ob svoji erupciji sprožil ogromne valove... Res ogromne...

Trendi
Bodo roboti lahko ubijali?

Bodo roboti lahko ubijali?

Policija v San Franciscu želi dovoljenje, da bi njihovi roboti lahko uporabljali »smrtonosno silo«

Trendi
Jabolko, ki ne »porjavi«

Jabolko, ki ne »porjavi«

Strokovnjaki so s pomočjo genetskega inženiringa ustvarili jabolko, ki, ko ga prerežemo, ne postane rjavo.