Porisane krave

Znanstveniki se že dolgo ubadajo z uganko, zakaj ima zebra proge. Evolucijski biologi so, o čemer smo že pisali, do sedaj prišli na najrazličnejše ideje, najpogosteje pa sta se omenjala kamuflažni učinek in medsebojno prepoznavanje. A nobena od razlag ni bila popolnoma prepričljiva. Je mogoče kaj drugega? Ena od idej je bila tudi ta, da bi takšna barvna kombinacija lahko odganjala mrčes. In Tim Caro iz kalifornijske univerze Davis se je odločil zadevo raziskati. In to na dokaj inovativen način. S svojo ekipo je šel na konjsko farmo Hill Livery v mestu Dundry v Veliki Britaniji, kjer imajo poleg konj tudi tri zebre. Konje je prekril z enobarvnimi ogrinjali (sivo, črno in rjavo) brez kakršnihkoli črt ali oznak, poleg njih pa postavil zebre v »evinem kostimu«. Nato je opazoval število konjskih muh, ki so sedle na posamezno žival, beležil pa tudi druge odzive nanje, kot je mahanje z repom in trzanje kože.

In kaj so ugotovili? Raziskava je pokazala, da so muhe na zebre sedale le v četrtini primerov. In ne le to – ugotovili so, da so tiste muhe, ki so pristale na zebrah, imele pri tem precej težav, saj so jim proge očitno zmešale občutek za globino, zato so se pogosto le zaletele vanje, nato pa jih je odbilo nazaj v zrak.

Optična prevara je seveda lahko razlaga, ni pa nujno. Muhe bi lahko odganjala recimo tudi kakšna vonjava, ki jo izločajo zebre, konji pa ne. Da bi izločili to možnost, so znanstveniki nekaj konjev nato prekrili s progastimi prevlekami, drugi pa pustili z enobarvnimi in ugotovili enako – proge so očitno »zmešale« muhe. Dokaz je bil tudi ta, da so muhe konjem s progasto prevleko na nezaščitene dele telesa, recimo na glavo, sedale enako pogosto kot konjem z enobarvno zaščito, na prekriti del pa ne.

No, sedaj so k zadevi pristopili še japonski znanstveniki in poskušali ugotoviti ali bi lahko »ideja zebre« kako pomagala tudi drugim živalim, recimo govedu. Vzeli so šest črnih krav, jim narisali proge, podobne tistim pri zebri, jih postavili na kmečko dvorišče med druge, nepobarvane krave enake črne pasme in pozorno opazovali tri dni. Vsake toliko časa so posneli fotografije visoke ločljivosti, na katerih je bilo mogoče prešteti število muh, ki so sedle na živali, beležili pa so tudi mahanje z repom in nogami, s čemer krave odganjajo mrčes. In kaj so ugotovili?

Raziskava je potrdila to, kar so ugotovili ameriški in britanski znanstveniki. Število muh, ki so sedle na krave se je namreč zmanjšalo za več kot polovico. To v praksi pomeni, da bi lahko namesto insekticidov za odganjanje mrčesa uporabili tudi okolju bolj prijazno – barvo. Sedaj je potrebno le še najti takšno, ki bo nenevarna, se ne bo takoj sprala in način, kako jo hitro nanesti, saj si težko predstavljamo, da bi kmetje imeli čas igrati slikarje in vsako kravo barvati uro ali dve…

Raziskava je bila objavljena v reviji PLOS One.

Vir: PLOS One