Superprevodnost pri sobni temperaturi

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 16. 10. 2020 05:07:00, Kategorija: Trendi

Znanstvenikom jo je uspelo doseči pri 14,5°C, vendar…

Superprevodnost pri sobni temperaturi

Superprevodnost je eden od svetih gralov znanosti. Vse od njenega odkritja, kakšnih 100 let nazaj, igra pomembno vlogo v sodobnih tehnologijah, kot so recimo magnetni lebdeči vlaki (Maglev) ali medicinska magnetna resonanca, pri recimo prenosu električne energije, ki bi z uporabo superprevodnih materialov lahko potekal brez izgub ali v elektroniki, kjer se vezja ne bi segrevala, pa je tehnologija še daleč od uporabne. Razlog je v tem, da obstoječi superprevodni materiali »izgubijo« električno upornost in »oddajajo« magnetno polje pri izredno nizkih temperaturah, tam nekje okoli -140°C in visokih tlakih, za kar je potrebna zelo draga oprema.

No, znanstvenikom ameriške univerze Rochester je sedaj uspelo izdelati material, ki superprevodnost doseže že pri 14,5°C, kar je temperatura, ki je ni težko doseči. »Za visokotemperaturni superprevodnik mora ustrezati dvema kriterijema – element mora lahek, hkrati pa vsebovati močne vezi,« je povedal Ranga Dias, vodja projekta. In ker je najlažji od vseh »materialov« vodik, ki ima hkrati tudi močne vezi, so se osredotočili nanj. Težava, na katero so naleteli je, da je vodik v kovinsko stanje mogoče pretvoriti le pri ekstremno visokih tlakih. Zato so iskali materiale, ki vsebujejo veliko vodika, ohranjajo superprevodnost, a jih je mogoče »metalizirati« pri nižjih tlakih.

Zmagovita formula se je pokazala v obliki mešanice vodika, ogljika in žvepla. Če se ti trije elementi stisnejo v tako imenovani diamantni nakovalski celici, nastane material imenovan ogljiko-žveplov hidrid, ki ohranja superprevodnost pri zanimivih 14,5°C. So znanstveniki torej našli sveti superprevodni gral?

Ne še. Temperaturno komponento so resda odstranili, ostala pa je tlačna. Material namreč nastane pri tlaku okoli 2,7 milijona barov, kar ni prav preprosto, predvsem pa ne poceni doseči. Naslednja naloga je torej najti material, ki ga bo mogoče sintetizirati pri kolikor toliko »normalnem« tlaku.

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature.


Vir: University of Rochester, slika J. Adam Fenster

preberite še to

Trendi
Ne prepozna lastnega obraza

Ne prepozna lastnega obraza

Si lahko predstavljate, da se pogledate v ogledalo in tam vidite - tujca?

Trendi
Skladiščni droni

Skladiščni droni

Kako upravljati sodobna skladišča? Z droni, seveda…

Trendi
Trump zagrozil Nezemljanom

Trump zagrozil Nezemljanom

Je ameriški predsednik priznal obstoj nezemljanov? Grozil jim očitno je...

Trendi
Poslovil se je James Randi

Poslovil se je James Randi

Enega najbolj znanih čarodejev, predvsem pa skeptikov in borcev proti šarlatanstvu, ni več…

Trendi
Živimo v Matrici?

Živimo v Matrici?

So NLP-ji res med nami, le da jih ne vidimo? No, ja...

Trendi
Facebook Dating v Evropi

Facebook Dating v Evropi

Facebook Dating naj bi pomagal čim več ljudem najti resne zveze preko skupnih zanimanj, dogodkov, ali skupin.

Trendi
Koliko je ura?

Koliko je ura?

Vprašanje, na katerega boste ponekod po svetu dobili dokaj nenavadne odgovore.

Trendi
A zdaj pa še rastlinsko mleko?

A zdaj pa še rastlinsko mleko?

Nemogoče mleko je menda videti kot pravo in tudi okus je menda tak…

Trendi
To pa ni lepo, Sega

To pa ni lepo, Sega

Sega je brez vednosti razvijalcev izdala prototip igre Goleden Axe iz leta 2012…

Trendi
Da lahko telefonirate…

Da lahko telefonirate…

Tako pa je videti, če ste delavec, ki vzdržuje stolp bazne postaje mobilne telefonije…

Trendi
Ne najboljša gradnja

Ne najboljša gradnja

Edini, ki so delo opravili, kot je treba so tisti, ki so vezali armaturo…

Trendi
Teslin ventil

Teslin ventil

Veliki izumitelj se ni ukvarjal le z elektriko…