Za večjo digitalizacijo na področju koordinacije sistemov socialne varnosti

Evropska komisija je prejšnji teden v posebnem sporočilu predlagala konkretne ukrepe za nadaljnjo digitalizacijo koordinacije evropskih sistemov socialne varnosti. Med drugim je opredelila ukrepe za hitrejši in enostavnejši čezmejni dostop do storitev socialne varnosti s celovito uporabo digitalnih orodij, ki bodo zmanjšala upravno breme za državljane in državljanke ter podjetja.

S tem se bo izboljšala izmenjava informacij med nacionalnimi institucijami socialne varnosti ter pospešilo čezmejno priznavanje in dodeljevanje upravičenih dajatev. Evropejci in Evropejke bodo zato lažje živeli, delali in potovali v tujini, podjetja lažje poslovala v drugih državah EU, nacionalne uprave pa lažje čezmejno usklajevale socialno varnost.

Kljub prejšnjim pobudam za izboljšanje čezmejnega pretoka informacij o socialni varnosti se nacionalne institucije socialne varnosti, izvajalci zdravstvenih dejavnosti in inšpektorati za delo zaradi nezadostne interoperabilnosti med nacionalnimi sistemi še vedno soočajo s težavami pri dostopu do podatkov in njihovi izmenjavi. Prav tako v zvezi s tem nastajajo stroški, na primer pri izdajanju in preverjanju dokumentov o pravicah iz socialne varnosti. Sporočilo ocenjuje dosedanji napredek pri digitalizaciji koordinacije sistemov socialne varnosti, predstavlja tekoče pobude na tem področju in predlaga prihodnje ukrepe, s katerimi bi v celoti izkoristili prednosti digitalizacije.

Predlagani ključni ukrepi
Komisija države članice poziva, naj:

• pospešijo nacionalno izvajanje sistema elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI), da bo do konca 2024 popolnoma operativen po vsej Evropi. Sistem EESSI digitalizira izmenjave med nacionalnimi institucijami socialne varnosti ter tako odpravlja dolgotrajne in zapletene postopke v papirni obliki;
• zagotovijo več popolnoma spletnih postopkov za koordinacijo socialne varnosti, da bi ljudem dodatno olajšali življenje in delo v tujini ter jim zagotovili hiter dostop do dajatev, do katerih so upravičeni. Države članice se lahko oprejo na uredbo o enotnem digitalnem portalu, ki predvideva, da se nekateri pomembni upravni postopki državljankam in državljanom ter podjetjem zagotovijo v celoti prek spleta najpozneje do 12. decembra 2023;
• v celoti sodelujejo v pilotnih dejavnostih evropske izkaznice socialnega zavarovanja (ESSPASS), katerih cilj je preučiti načine za lažje čezmejno priznavanje in preverjanje pravic socialne varnosti državljank in državljanov;
• si prizadevajo za uvedbo evropskih denarnic za digitalno identiteto (EUDI), ki bodo državljankam in državljanom EU omogočile, da imajo pri sebi digitalne različice dokumentov o upravičenosti, kot je evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, in s tem institucijam socialne varnosti, inšpektoratom za delo ter izvajalcem zdravstvenih dejavnosti olajšale takojšnje preverjanje teh dokumentov.

Komisija bo države članice EU podpirala pri izvajanju teh ukrepov z zagotavljanjem tehnične pomoči, tudi prek Instrumenta za tehnično podporo, in sredstev EU, na primer iz programa Digitalna Evropa, programa InvestEU, Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Evropskega socialnega sklada plus. Aktivno bo sodeloval tudi Evropski organ za delo, ki bo zbiral primere dobre prakse in omogočal redne izmenjave med nacionalnimi organi.

Naslednji koraki
Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj podpreta pristop iz sporočila, države članice in vse deležnike pa, naj si skupaj prizadevajo za izvajanje predlaganih ukrepov. Komisija bo podpirala in spremljala izvajanje tega sporočila na letnih srečanjih z nacionalnimi predstavniki.

Nadaljnja digitalizacija na področju koordinacije sistemov socialne varnosti je pomembna tudi v okviru tekočih pogajanj sozakonodajalcev o reviziji pravil EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Komisija Evropski parlament in Svet poziva k hitremu dogovoru o reviziji in posodobitvi tega pravnega okvira, sama pa bo sozakonodajalca še naprej podpirala pri doseganju tega cilja.

Ozadje
Državljani in državljanke EU imajo pravico, da potujejo v drugo državo EU ter v njej delajo in živijo. Leta 2021 je 16 milijonov ljudi iz EU, Evropskega gospodarskega prostora (EGP)/Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in Švice živelo in/ali delalo v drugi državi EU, državi EGP/Efte ali Švici. Pravila EU (Uredba (ES) št. 883/2004 in Uredba (ES) št. 987/2009 o njenem izvajanju) ščitijo pravice socialne varnosti ljudi pri selitvi znotraj Evrope, na primer v zvezi z zdravstvenim varstvom, družinskimi dajatvami in pokojninami, ter jim zagotavljajo čim hitrejši dostop do dajatev, do katerih so upravičeni, po vsej EU.

Leta 2021 je približno 235 milijonov ljudi v Evropi imelo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jim je pomagala pridobiti nepričakovano potrebno zdravstveno pomoč v tujini. Poleg tega je bilo 6 milijonov pokojnin izplačanih upokojencem, ki prebivajo v drugi državi. Prav tako so nacionalne uprave prejele 3,6 milijona zahtevkov za dokazilo o vključitvi v sistem socialne varnosti v čezmejnih primerih.

Zahvaljujoč elektronski izmenjavi informacij o socialni varnosti (EESSI) so institucije socialne varnosti v državah članicah od leta 2019 hitreje in varneje obravnavale 16,5 milijona zadev s področja socialne varnosti, povezanih z osebami, ki so potovale, živele, študirale in/ali delale v drugi državi EU. Vsak mesec si izmenjajo 2,5 milijona elektronskih sporočil.

Trenutno institucije iz 12 držav članic poskusno izvajajo projekt ESSPASS za čezmejno digitalno priznavanje in preverjanje pravic socialne varnosti državljank in državljanov, kot sta prenosni dokument A1 na področju dela in evropska kartica zdravstvenega zavarovanja na področju zdravstvenega varstva.

Vir: Evropska komisija