Verjeli ali ne, obstaja prav posebna »klasifikacija« človeškega črevesnega pridelka. Imenuje se Bristolska lestvica, prvič je bila objavljena leta 1997 v Scandinavian Journal of Gastroenterology, njena naloga pa je razvrščanje človekovega blata glede na trdoto. Lestvic ima sedem stopenj, pri čemer stopnja 1 pome ni zelo trdo blato v obliki bobkov, stopnja 7 pa tekoče blato oziroma drisko. Idealna konsistenca je 3 ali 4, če se nahajamo izven nje pa moramo nekaj ukreniti. Lahko sicer gremo k zdravniku, lahko pa najprej poskusimo kaj narediti kar sami.
Če imamo težave z odvajanjem lahko najprej poizkusimo spremembo položaja na straniščni školjki oziroma iskanjem bolj učinkovite »odvajalne poze«. Školjke, ki jih uporabljamo, torej naša švedska stranišča, so v svoji osnovi res precej bolj udobna od »čučalic«, za dovajanje blata pa ne najbolj primerna. Sedeč položaj s stopali na tleh namreč »zvije« rektum, podobno kot če bi zvili cev za vodo, s čemer se otežuje izločanje blata. In zato moramo »tiščati«, kar pa lahko povzroči hemoroide ali celo zdrk (prolaps) črevesa. Neprimerno bolj kakanju prijazno je čepenje, saj je v tem položaju rektum precej bolj raven, je pa to seveda precej naporno, za marsikoga celo neizvedljivo.
A obstajajo določeni »triki«. Včasih je dovolj že to, da se nagnemo naprej in komolce naslonimo na kolena. Če to ne pomaga, si lahko pod stopala postavimo »kakalno pručko« ali kaj podobnega, s čemer se noge dvignejo in položaj telesa je bolj podoben čepenju. Raziskave, omenjene tudi v spodnjem videu, so pokazale, da uporaba tovrstnih podstavkov krepko zmanjša napore, povezane z odvajanjem blata.
Če ste na Bristolski lestvici na 1 ali 2 lahko pomaga tudi telesna aktivnost, recimo tek, ki pa pri stopnjah 6 ali 7 seveda ne pride v poštev. V teh primerih, pa tudi pri drugi skrajnosti 1 ali 2, lahko pomagajo tudi vlaknine. A potrebno je vedeti, katere. Vlaknine so namreč lahko topne ali netopne. Topne (meso sadežev, korenasta zelenjava, kuhane žitarice) se v vodi topijo in postanejo lepljive in spužvaste. Ta lepljivost upočasnjuje prebavo, kar pomeni, da so topne vlaknine »uporabne« pri driski oziroma če ste na Bristolski lestvici na 6 ali 7. Netopne vlaknine (lupine sadežev, listna zelenjava, zunanji sloj polnozrnatih živil) med prebavljanjem več ali manj ohranjajo svojo obliko in s tem povečajo gostoto blata. Ta povzroči večji pritisk na črevesno steno, s tem stimulira njegovo aktivnost, ki ima za posledico, da vas »bolj tišči«, kar je dobro v primeru, ko ste na omenjeni lestvici na 1 ali 2.
Seveda ne ena ne druga vrsta vlaknin ne dosežeta želenega učinka, če pretiravamo. Preveč vlaknin naenkrat lahko povzroči napihnjenost, ki je seveda lahko hudo neprijetna, njenih posledic pa seveda ne želimo, če nameravamo v javnost, doma pa tudi ne. Če zmerno uživanje vlaknin ne pomaga, je najbolje, če se obrnete na svojega zdravnika. Ta vam lahko priporoči kakšne probiotike in/ali prebiotike, ki lahko zmanjšajo tako napenjanje kot zaprtje. Pri tem naj vas ne prestraši, če boste boste prvih nekaj dni po začetku jemanja na lestvici na 6 ali celo 7. Potrpite malo, saj se bo čez čas stanje verjetno umirilo in vaš »pridelek« se bo preselil v varno področje med 3 in 4.
Če dodajanje živil (vlaknine) ali prehranskih dopolnil (probiotiki) ne pomaga, lahko poskusite z odvzemanjem. Najpogostejši razlog za bristolske ekstreme, posebej tiste na mehkejšem delu, so mlečni izdelki, kofein, nekatere vrste mesa, bolj začinjena hrana, alkohol, maščobe, nekatere vrste sadje, sladko in sladila in podobno. Ker je tega kar nekaj mogoče ni slabo, če si nekaj časa zapisujemo, kaj smo jedli oziroma kaj od naštetega smo opustili in kakšne so bile prebavne posledice. Na ta način bomo lažje našli krivca ali krivce in se vem ne bo treba odreči vsega naštetega.
Vir: Science Insider/YouTube
