Znate pravilno kakati?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 12. 09. 2020 08:10:00, Kategorija: Trendi

Ni ga lepšega kot kakovosten kakec ob pravem času. Toda kako to doseči?

Znate pravilno kakati?
Dober kakec nam lahko polepša dan, zaprtje ali driska pa krepko pokvari. Saj veste, na kaj mislimo, mar ne? Lahko kaj naredimo? Seveda.

Verjeli ali ne, obstaja prav posebna »klasifikacija« človeškega črevesnega pridelka. Imenuje se Bristolska lestvica, prvič je bila objavljena leta 1997 v Scandinavian Journal of Gastroenterology, njena naloga pa je razvrščanje človekovega blata glede na trdoto. Lestvic ima sedem stopenj, pri čemer stopnja 1 pome ni zelo trdo blato v obliki bobkov, stopnja 7 pa tekoče blato oziroma drisko. Idealna konsistenca je 3 ali 4, če se nahajamo izven nje pa moramo nekaj ukreniti. Lahko sicer gremo k zdravniku, lahko pa najprej poskusimo kaj narediti kar sami.

Če imamo težave z odvajanjem lahko najprej poizkusimo spremembo položaja na straniščni školjki oziroma iskanjem bolj učinkovite »odvajalne poze«. Školjke, ki jih uporabljamo, torej naša švedska stranišča, so v svoji osnovi res precej bolj udobna od »čučalic«, za dovajanje blata pa ne najbolj primerna. Sedeč položaj s stopali na tleh namreč »zvije« rektum, podobno kot če bi zvili cev za vodo, s čemer se otežuje izločanje blata. In zato moramo »tiščati«, kar pa lahko povzroči hemoroide ali celo zdrk (prolaps) črevesa. Neprimerno bolj kakanju prijazno je čepenje, saj je v tem položaju rektum precej bolj raven, je pa to seveda precej naporno, za marsikoga celo neizvedljivo.

A obstajajo določeni »triki«. Včasih je dovolj že to, da se nagnemo naprej in komolce naslonimo na kolena. Če to ne pomaga, si lahko pod stopala postavimo »kakalno pručko« ali kaj podobnega, s čemer se noge dvignejo in položaj telesa je bolj podoben čepenju. Raziskave, omenjene tudi v spodnjem videu, so pokazale, da uporaba tovrstnih podstavkov krepko zmanjša napore, povezane z odvajanjem blata.

Če ste na Bristolski lestvici na 1 ali 2 lahko pomaga tudi telesna aktivnost, recimo tek, ki pa pri stopnjah 6 ali 7 seveda ne pride v poštev. V teh primerih, pa tudi pri drugi skrajnosti 1 ali 2, lahko pomagajo tudi vlaknine. A potrebno je vedeti, katere. Vlaknine so namreč lahko topne ali netopne. Topne (meso sadežev, korenasta zelenjava, kuhane žitarice) se v vodi topijo in postanejo lepljive in spužvaste. Ta lepljivost upočasnjuje prebavo, kar pomeni, da so topne vlaknine »uporabne« pri driski oziroma če ste na Bristolski lestvici na 6 ali 7. Netopne vlaknine (lupine sadežev, listna zelenjava, zunanji sloj polnozrnatih živil) med prebavljanjem več ali manj ohranjajo svojo obliko in s tem povečajo gostoto blata. Ta povzroči večji pritisk na črevesno steno, s tem stimulira njegovo aktivnost, ki ima za posledico, da vas »bolj tišči«, kar je dobro v primeru, ko ste na omenjeni lestvici na 1 ali 2.

Seveda ne ena ne druga vrsta vlaknin ne dosežeta želenega učinka, če pretiravamo. Preveč vlaknin naenkrat lahko povzroči napihnjenost, ki je seveda lahko hudo neprijetna, njenih posledic pa seveda ne želimo, če nameravamo v javnost, doma pa tudi ne. Če zmerno uživanje vlaknin ne pomaga, je najbolje, če se obrnete na svojega zdravnika. Ta vam lahko priporoči kakšne probiotike in/ali prebiotike, ki lahko zmanjšajo tako napenjanje kot zaprtje. Pri tem naj vas ne prestraši, če boste boste prvih nekaj dni po začetku jemanja na lestvici na 6 ali celo 7. Potrpite malo, saj se bo čez čas stanje verjetno umirilo in vaš »pridelek« se bo preselil v varno področje med 3 in 4.

Če dodajanje živil (vlaknine) ali prehranskih dopolnil (probiotiki) ne pomaga, lahko poskusite z odvzemanjem. Najpogostejši razlog za bristolske ekstreme, posebej tiste na mehkejšem delu, so mlečni izdelki, kofein, nekatere vrste mesa, bolj začinjena hrana, alkohol, maščobe, nekatere vrste sadje, sladko in sladila in podobno. Ker je tega kar nekaj mogoče ni slabo, če si nekaj časa zapisujemo, kaj smo jedli oziroma kaj od naštetega smo opustili in kakšne so bile prebavne posledice. Na ta način bomo lažje našli krivca ali krivce in se vem ne bo treba odreči vsega naštetega.

Vir: Science Insider/YouTube

preberite še to

Trendi
Je megalomanska ideja le malce preveč?

Je megalomanska ideja le malce preveč?

170 kilometrov dolg in 500 metrov visok ležeči nebotičnik, giga-projekt Savdske Arabije, očitno ne poteka t...

Trendi
Ko 5000 let stara igrača postane medicinski aparat

Ko 5000 let stara igrača postane medicinski aparat

Tale ročna centrifuga, ki stane 20 centov, je genialna iznajdba, ki omogoča odkrivanje bolezni, kot je na prim...

Trendi
Nič več čakanja na terminalih...

Nič več čakanja na terminalih...

Če bo Boeing ugriznil v idejo, bo čakanja na letaliških terminalih kmalu konec.

Trendi
Otroška cepiva so varna!

Otroška cepiva so varna!

Najobsežnejša študija do zdaj pravi - ni povezave med otroškimi cepivi in 50 zdravstvenim...

Trendi
Nesreča, ki jo poznajo gradbeniki po vsem svetu

Nesreča, ki jo poznajo gradbeniki po vsem svetu

Kako ima lahko na videz majhna sprememba grozljive posledice in kako se iz takšnih nesreč kaj naučiti.

Trendi
Odpuščanja zaradi umetne inteligence

Odpuščanja zaradi umetne inteligence

Osebje studia, ki razvija Candy Crush, naj bi nadomestili z orodji umetne inteligence, ki so jih sami pomagali...

Trendi
Najdaljši prometni zastoj…

Najdaljši prometni zastoj…

… v zgodovini je trajal, verjeli ali ne, točno osem let?

Trendi
Za čistejša in tišja gradbena dela

Za čistejša in tišja gradbena dela

Da bi mestno gradnjo naredili čistejšo in tišjo, so Kitajci gradbišče skrili pod največji...

Trendi
Laser namesto žice... tudi za elektriko...

Laser namesto žice... tudi za elektriko...

DARPA postavila nov rekord pri brezžičnem prenosu električne energije.

Trendi
Borbeno žongliranje

Borbeno žongliranje

Pod okriljem Svetovne žonglerske zveze obstaja tudi ta borilni šport.

Trendi
Kako hiter je WARP?

Kako hiter je WARP?

V Zvezdnih stezah ke veliko govora o pogonu WARP. Kako hiter je v »resnici«?

Trendi
Ste jo opazili tudi vi?

Ste jo opazili tudi vi?

V zadnjih desetletjih smo priča »novi fazi pasje evolucije«, ki ima tudi znanstveno podlago. Menda...