Celoten sistem, je oziroma bo mogoče namestiti na več ali manj katerokoli ladjo in to v le dveh dneh. Ko je Seawing enkrat nameščen, njegova uporaba poteka nekako takole: ko navigacijski sistem ladje pokaže, da so vremenske razmere ustrezne, se jadro oziroma zmaj na posebnem vozičku iz skladišča pripelje do posebnega jambora, od koder se samodejno dvigne v zrak, da zajame veter. Ko je zmaj enkrat »poln«, se na jeklenicah dvigne na višino okoli 300 metrov, kjer pihajo močnejši vetrovi. Tam prične krožiti v obliki osmic s hitrostjo okoli 100 km/h, vse skupaj pa upravlja krmilni sistem, ki je hkrati povezan tudi z navigacijskim sistemom, kar mu omogoča sprotno prilagajanje smeri ladje glede na vetrovne pogoje tako, da se pri tem ne vpliva na čas prihoda na cilj.
Prvi testni sistem Seawing so pred dobrim letom namestili na 154 metrov dolgo ladjo Ville de Bordeaux, ki jo ima v najemu Airbus za prevoz velikih delov letal iz različnih proizvodnih obratov v Toulouse, kjer jih dokončno sestavijo. V tej prvi fazi je bil na ladjo nameščen zmaj velikosti 250 m2 in menda se je zelo dobro izkazal kar zadeva klasično vleko brez »osmic«. Te bodo menda pričeli testirati decembra, bodo obstoječe jadro nadomestili z načrtovanim velikosti 1000 m2.
Koliko stane vpeljava sistema ta trenutek še ni znano, a glede na porabo goriva tovornih ladij bi se lahko investicija povrnila precej hitro. Študija iz leta 2009 je pokazala, da tovorne ladje zmogljivosti 8000 TEU (TEU je kratica za Twenty-foot Equivalent Unit in je enota za označevanje zmogljivosti kontejnerskih ladij in kontejnerskih terminalov, v praksi pa pomeni, koliko 6,1 metrov dolgih (20 čevljev) in 2,44 metra širokih kontejnerjev lahko prepelje ladja) porabi okoli 225 ton goriva dnevno, kar je res dosti in 20-odstotni prihranek bi pomenil veliko tako glede stroškov kot onesaževanja.
Vir: Airseas