V kozmoloških krogih je splošno sprejeto, da se je veliki pok zgodil pred 13,797 milijarde leti, in sicer na podlagi tsko imenovanega rdečega premika, ki je posledica širjenja vesolja v štirih dimenzijah. Vendar kot pri večini stvari na razvejanem področju napredne fizike tudi tu ni nič dokončno določeno, saj so v našem poznavanju nekaterih zelo osnovnih lastnosti vesolja vrzeli, poleg tega pa je treba upoštevati tudi številne anomalije.
Ena od teh nepravilnosti je »problem nemogočih zgodnjih galaksij«, ki se pojavlja zaradi majhnih galaksij, ki naj bi nastale 300 milijonov let po velikem poku, vendar se zdijo enako zrele kot milijardo let stare galaksije. Druga anomalija je HD 140283, imenovana tudi zvezda Metuzalem, ki je lahko mlajša le 12 milijard let ali pa stara kar 14,46 milijarde let - starejša od samega vesolja.
Da bi pojasnil te anomalije, je Gupta v novi hibridni obliki obudil kontroverzno idejo, imenovano »hipoteza utrujene svetlobe«. Hipotezo utrujene svetlobe je leta 1929 zasnoval Fritz Zwicky kot alternativo teoriji širjenja vesolja. Osnovna ideja je, da je rdeči premik, ki ga pripisujemo širjenju, posledica tega, da svetloba med potovanjem po vesolju pri interakciji fotonov s prahom, plinom ali energijskimi polji izgublja energijo. Z drugimi besedami, da je vesolje lahko statično in je širjenje le iluzija.
Ta zamisel nikoli ni bila všeč fizikom, ki so že zgodaj opozorili na številne težave z utrujeno svetlobo, med drugim na to, da naj bi zaradi nje zvezde in galaksije postale nejasne in da ne more pojasniti spreminjanja svetlosti neba skozi čas, asimetrije vesolja, njegovega termičnega spektra ter obstoja in sevanja kozmičnega ozadja.
Zdaj je Gupta to idejo vrnil, jo dodal enačbi Paula Diraca, ki vključuje interakcijo delcev na kvantni ravni, in predlaga, da bi se lahko vezne konstante v enačbi sčasoma spremenile zaradi druge prej neznane konstante. To bi lahko spremenilo rdeči premik in premaknilo ugotovljeno starost vesolja na 26,7 milijarde let.
Študija je bila lani julija objavljena v strokovni publikaciji Monthly Letters of the Royal Astronomical Society.
Vir: Univerza v Ottawi
