Korak bližje

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 28. 05. 2019 04:51:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so naredili zelo velik korak na poti superprevodnosti pri sobni temperaturi.

Korak bližje

Do električne upornosti pride ne glede na to, kako dobro nek material prevaja električni tok. In zato se ti materiali segrevajo, prihaja do izgub… Razen seveda če ne uporabimo tako imenovanih superprevodnih materialov. V njih upora ni kar pomeni, da se preko takšnih vodnikov električni tok prenaša brez izgub. Odlično, boste rekli. Ja, res je - če ne bi bilo majhne  težave. Zadeva namreč deluje le pri ekstremno nizkih temperaturah. Običajno tam nekje okoli -234° C, kar je seveda popolnoma neuporabno za vsakdanjo rabo. Zato se znanstveniki že vrsto let trudijo najti način, kako do superprevodnosti pri višjih temperaturah. Nekaj uspeha je bilo, a še vedno smo pri -70° C. No ja, bili smo. Znanstvenikom nemškega inštituta Max Planck je uspelo superprevodnost ustvariti pri -23° C.

Pa lepo po vrsti. Zakaj sploh pride do električne upornosti znotraj nekega materiala? Na kratko in zelo preprosto - pri »normalnih« temperaturah imajo elektroni, ki tečejo skozi nek prevodnik, negativni naboj kar pomeni, da se med seboj odbijajo in zato zaletavajo v bližnje atome. To zaletavanje povzroči izgubo precejšnjega dela njihove energije. V praksi to občutimo kot segrevanje električnih naprav, kar je, razen v primeru, ko je segrevanje naloga naprave, seveda izguba energije. Pri superprevodnih materialih zaletavanja elektronov ni in ti tečejo brez da bi se kamorkoli zaletavali. To pomeni, da če bi v neko superprevodno zanko spustili električni tok, bi ta brez dodatnega napajanja po njej tekel neskončno dolgo. Takšna zanka je sicer nesmiselna, saj od tega, da po neki »žici« teče tok, brez da bi čemu služil, ni nikakršne koristi, se pa ta pokaže pri običajnih napravah in tudi pri prenosu energije – če se električna energija od točke A do točke B lahko prenese brez izgub to pomeni, da se lahko v celoti uporabi za to, čemur je namenjena. A vse skupaj je seveda neuporabno, če za superprevodnost potrebujemo tako ekstremno nizke temperature, saj se za ohlajevanje porabi več energije kot bi je prihranili s tem, da se ta prenaša brez upora. Iskati je torej treba metodo doseganja superprevodnosti pri čim višji, po možnosti sobni temperaturi.

In sedaj pridemo do tega, kar so naredili omenjeni nemški znanstveniki. Vzeli so kovino lantan in plin vodik, ju zaprli v tlačno komoro in stisnili s tlakom, 1,7 milijonkrat večjim od atmosferskega. Na ta način so dobili spojino, imenovano lantanov hidrid (LaH10), ki je pokazala dokaj zanimive lastnosti. Ko so jo pričeli ohlajevati so ugotovili, da doseže superprevodnost že pri -23° C, kar je zelo velik korak naprej napram -70° C, kolikor je znašal prejšnji rekord.

In kaj sledi? Iskanje novih spojin seveda. Zelo obetajoč je menda itrijev hidrid, ki bi lahko superprevodnost dosegel pri še višji temperaturi.

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature.

Vir: Max Planck, slika Thomas Hartmann

preberite še to

Trendi
Bi radi zaslužili milijon?

Bi radi zaslužili milijon?

Nič lažjega – dokažite da nemški Bielefeld RES ne obstaja.

Trendi
Skrita kamera

Skrita kamera

Sploh ni slaba ideja - stoječa lučka, v kateri je skrita varnostna kamera.

Trendi
Titanik hitro razpada

Titanik hitro razpada

Ponoven potop do Titanika je pokazal, da ta zelo hitro razpada.

Trendi
Plazma proti raku

Plazma proti raku

V ZDA so odobrili testiranje »skalpelov« iz hladne plazme pri zdravljenju raka

Trendi
Krutost do živali?

Krutost do živali?

YouTube zbrisal borbe robotov, ker naj bi šlo za »živalske borbe«…

Trendi
Nemogoče maslo?

Nemogoče maslo?

Znanstveniki so izdelali nadomestek masla, katerega 80 odstotkov predstavlja – voda.

Trendi
Da vas ne ulovijo

Da vas ne ulovijo

Radi med delom kdaj malce zabušavate? S tem vas nikoli ne bodo dobili…

Trendi
Skrito stranišče

Skrito stranišče

Rešitev za majhna stanovanja, za pogoste uporabnike in za »zakaj ne spustiš pokrova«...

Trendi
Adijo kabli in cevi

Adijo kabli in cevi

Kolesarske hidravlične zavore brez vidne napeljave.

Trendi
Zakaj pa ne pokončen?

Zakaj pa ne pokončen?

Koncertni klavirji zahtevajo veliko prostora in jih je težko transportirati. Res?

Trendi
Izziv, vreden tega imena

Izziv, vreden tega imena

Internetni izzivi niso nujno le na neumnosti. Tega je vsekakor vredno posnemati…

Trendi
Evropski veter lahko napaja ves svet

Evropski veter lahko napaja ves svet

Narava to sicer res omogoča, v praksi pa …