Korak bližje

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 28. 05. 2019 04:51:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so naredili zelo velik korak na poti superprevodnosti pri sobni temperaturi.

Korak bližje

Do električne upornosti pride ne glede na to, kako dobro nek material prevaja električni tok. In zato se ti materiali segrevajo, prihaja do izgub… Razen seveda če ne uporabimo tako imenovanih superprevodnih materialov. V njih upora ni kar pomeni, da se preko takšnih vodnikov električni tok prenaša brez izgub. Odlično, boste rekli. Ja, res je - če ne bi bilo majhne  težave. Zadeva namreč deluje le pri ekstremno nizkih temperaturah. Običajno tam nekje okoli -234° C, kar je seveda popolnoma neuporabno za vsakdanjo rabo. Zato se znanstveniki že vrsto let trudijo najti način, kako do superprevodnosti pri višjih temperaturah. Nekaj uspeha je bilo, a še vedno smo pri -70° C. No ja, bili smo. Znanstvenikom nemškega inštituta Max Planck je uspelo superprevodnost ustvariti pri -23° C.

Pa lepo po vrsti. Zakaj sploh pride do električne upornosti znotraj nekega materiala? Na kratko in zelo preprosto - pri »normalnih« temperaturah imajo elektroni, ki tečejo skozi nek prevodnik, negativni naboj kar pomeni, da se med seboj odbijajo in zato zaletavajo v bližnje atome. To zaletavanje povzroči izgubo precejšnjega dela njihove energije. V praksi to občutimo kot segrevanje električnih naprav, kar je, razen v primeru, ko je segrevanje naloga naprave, seveda izguba energije. Pri superprevodnih materialih zaletavanja elektronov ni in ti tečejo brez da bi se kamorkoli zaletavali. To pomeni, da če bi v neko superprevodno zanko spustili električni tok, bi ta brez dodatnega napajanja po njej tekel neskončno dolgo. Takšna zanka je sicer nesmiselna, saj od tega, da po neki »žici« teče tok, brez da bi čemu služil, ni nikakršne koristi, se pa ta pokaže pri običajnih napravah in tudi pri prenosu energije – če se električna energija od točke A do točke B lahko prenese brez izgub to pomeni, da se lahko v celoti uporabi za to, čemur je namenjena. A vse skupaj je seveda neuporabno, če za superprevodnost potrebujemo tako ekstremno nizke temperature, saj se za ohlajevanje porabi več energije kot bi je prihranili s tem, da se ta prenaša brez upora. Iskati je torej treba metodo doseganja superprevodnosti pri čim višji, po možnosti sobni temperaturi.

In sedaj pridemo do tega, kar so naredili omenjeni nemški znanstveniki. Vzeli so kovino lantan in plin vodik, ju zaprli v tlačno komoro in stisnili s tlakom, 1,7 milijonkrat večjim od atmosferskega. Na ta način so dobili spojino, imenovano lantanov hidrid (LaH10), ki je pokazala dokaj zanimive lastnosti. Ko so jo pričeli ohlajevati so ugotovili, da doseže superprevodnost že pri -23° C, kar je zelo velik korak naprej napram -70° C, kolikor je znašal prejšnji rekord.

In kaj sledi? Iskanje novih spojin seveda. Zelo obetajoč je menda itrijev hidrid, ki bi lahko superprevodnost dosegel pri še višji temperaturi.

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature.

Vir: Max Planck, slika Thomas Hartmann

preberite še to

Trendi
Periskopska očala

Periskopska očala

Imate na koncertih težave, ker ne vidite preko ljudi pred seboj? S temi očali bo tega konec.

Trendi
»Mačji« minister

»Mačji« minister

Ko nekdo v živem prenosu preko Facebooka pozabi izključiti filter…

Trendi
Prava Marija

Prava Marija

Ko na torti pristane Marie namesto Mariah…

Trendi
Virtualna Mona Liza

Virtualna Mona Liza

Promocijska vsebina
Na veliki razstavi del Leonarda da Vincija tudi virtualni ogled znamenite Mona Lize

Trendi
Kibernetska vojna

Kibernetska vojna

ZDA naj bi v rusko energetsko omrežje vtihotapile zlonamerno programsko opremo.

Trendi
Logična dirka

Logična dirka

Na Japonskem se že deset let odvija ekipna dirka s – pisarniškimi stoli.

Trendi
Umazani bitcoin

Umazani bitcoin

Rudarjenje za to kriptovaluto povzroča več emisij ogljikovega dioksida kot cel Las Vagas.

Trendi
Ne, hvala!

Ne, hvala!

Saj z vlakci smrti ni nič narobe, a tole je…

Trendi
Zakaj imajo zebre proge, drugič

Zakaj imajo zebre proge, drugič

Proge imajo očitno več namenov. Tudi hladilnega…

Trendi
Nekdo je že bil na Marsu!

Nekdo je že bil na Marsu!

In ne kar nekdo, ampak kar posadka vesoljske ladje Enterprise, ki je tam pustila »jasne odtise«.

Trendi
Van Eckcovo zaporedje

Van Eckcovo zaporedje

Pred dvema dnevoma smo vam pripravili izziv v obliki zaporedja števil. Ste ga uspeli razvozlati?

Trendi
Zasebno bo res zasebno

Zasebno bo res zasebno

Chrome 76 - konec blokiranja uporabnikov, ki brskajo preko zasebnega načina.