A zadeva se je izkazala za ne tako dobrohotno. Nekega dne namreč, je zaposlena z imenom Wang, na hodniku srečala enega od vodilnih iz kadrovske službe in ta jo je vprašal, zakaj dan pred tem od 10:00 do 10:30 ni bila na delovnem mestu in potem »v šali« dodal, da bo, če se bo kaj takega ponovilo, ostala brez mesečne nagrade za delovno uspešnost. Wang se je vprašala, od kod bi lahko ta človek vedel, da v tistem času ni bila za svojo mizo in edina logična razlaga je bila, da mu je to »povedala« - blazina.
Svoje ugotovitve je objavila na kitajskih socialnih omrežjih in podjetje se je moralo odzvati. V odzivu so zapisali, da so zaposleni res dobili pametne blazine, a njihov namen ni bil nadziranje zaposlenih kdaj in koliko delajo, ampak je šlo za test blazine, ki naj bi jo dali na trg, njen namen pa je zbiranje podatkov o uporabnikovem zdravstvenem stanju s ciljem izboljšanja delovnih pogojev. A pri celotni stvari je bilo preveč nejasnosti, da bi izjavo bilo mogoče jemati kot verodostojno. Če je šlo za test, zakaj zaposlenim niso tega povedali? Zakaj so dobili v podpis obrazcev za soglasje v angleščini in ne kitajščini? Zakaj so, kljub temu, da kitajska zakonodaja tega ne dovoljuje, pridobljeni osebni podatki bili na voljo drugim, točneje kadrovski službi?
Razlog je očitno torej bil nadzor zaposlenih. In še zdaleč ni bil prvi primer. Pred časom je neko podjetje pričelo izdelovati šolske uniforme z vgrajenim sprejemnikom GPS, preko katerih je mogoče spremljati gibanje učencev, drugo podjetje pa je izdelalo sistem umetne inteligence, preko katerega lahko šole s pomočjo prepoznave obrazov nadzirajo prisotnost pri pouku/predavanjih.
Vir: South China Morning Post
