Napasti bo treba tudi metan

Kar zadeva toplogredne pline se največ govori o ogljikovem dioksidu. Glede na to, da ga ljudje s svojimi aktivnostmi spustimo vsako leto v zrak kar 30 milijard ton, je to seveda razumljivo. A ogljikov dioksid ni edini, ki je težaven. Vsaj tako zoprn je metan, ki ga v atmosfero spušča živinoreja, pridelava riža, industrija gnojil in še kaj. In od začetka industrijske revolucije se je koncentracija metana v ozračju povečevala dvakrat hitreje kot koncentracija CO₂. Dodatna težava metana pa je v tem, da ta v prvih dvajsetih letih ujame 81-krat več toplote kot CO₂, tekom enega stoletja pa 27-krat več.

Ti podatki so dali misliti tudi znanstvenikom univerze Stanford in odločili so se zadevo podrobneje analizirati. V študiji, ki so jo objavili pred nekaj dnevi, ugotavljajo, da bi odstranjevanja metana iz atmosfere lahko  imelo večji pozitivni učinek kot zmanjševanje emisij CO₂. Če bi recimo iz atmosfere odstranili toliko metana, kot ga človek s svojimi aktivnostmi proizvede v treh letih, bi se povprečna globalna temperatura zmanjšala za 0,21 stopinje. Če bi »proizvodnjo« metana zmanjšali za 40 odstotkov, bi se povprečna temperatura znižala za 0,4 stopinje, če bi hkrati s tem zmanjšali še druge emisije, pa bi lahko dosegli znižanje temperature za eno celo stopinjo.

Manj metana v ozračju pomeni tudi zmanjšanje tako imenovanega troposfernega ozona, ki je kriv za to, da se smog in drugi onesnaževalci, ki letno povzročijo za okoli milijon smrti zaradi respiratornih bolezni, zraka ne »razpihajo«. Če bi iz ozračja odstranili prej omenjeno triletno proizvodnjo metana, bi zmanjšali to število žrtev za vsaj 50.000.

Toda kako zmanjšati količino metana? Metode, ki se razvijajo, so še v dokaj zgodnjih fazah, so pa izredno raznovrstne – od iskanja hrane za govedo, ki bo povzročala manj izločanja metana, pa do tako imenovanih zeolitov, materialov, ki vpijajo metan in metod pretvorbe metana iz zraka v goriva.

Študija (pravzaprav sta bili dve) je bila objavljena v publikaciji Philosophical Transactions of the Royal Society A.

Vir: Univerza Stanford