Najnovejše odkritje, do katerega so prišli znanstveniki univerze v Oslu, kaže na še eno takšno nepričakovano povezavo. Ugotovili so, da bi lahko običajno zdravilo proti driski hipotetično izboljšalo simptome avtistične motnje. »Trenutno ni odobrenih zdravil za zdravljenje pomanjkanja socialne komunikacije, ki je glavni simptom avtistične motnje,« je pojasnila glavna avtorica študije Elise Koch z Univerze v Oslu. »Večina odraslih ter približno polovica otrok in mladostnikov z motnjami avtističnega spektra se zato zdravi z antipsihotičnimi zdravili, ki imajo resne stranske učinke ali pa pri motnjah avtističnega spektra niso dovolj učinkovita.«
Raziskovalci so za raziskovanje morebitnih novih načinov zdravljenja motenj avtističnega spektra uporabili vrsto računalniškega modeliranja, ki simulira zapletene interakcije beljakovin. Sestavili so mrežo, ki modelira beljakovine, povezane z motnjo avtističnega spektra, nato pa so modelirali vpliv že obstoječih zdravil na to mrežo. Rezultati so pokazali, da obstaja več molekul, ki bi lahko vplivale na procese, ki so vzrok motnje avtističnega spektra. Z modeliranjem so tako ugotovili, da bi kot potencialno pomembne lahko bile molekule ženskega spolnega hormona progesterona in sintetičnega progestin drospirenona, kar je potrdilo izsledke predhodnih raziskav, po katerih naj bi bil progesteron pozitivno povezan s kognitivno zmogljivostjo pri zdravih osebah. Še bolj pomembno pa je odkritje, da bi pomembno vlogo pri zdravljenju simptomov avtistične motnje lahko imela učinkovina loperamid, ki se že skoraj 50 let varno uporablja kot zdravilo proti – driski.
Mehanizem delovanja loperamida ponuja zanimive informacije o možnih prihodnjih terapijah motenj avtističnega spektra. Zdravilo je v bistvu opiat, ki deluje na beljakovine μ-opioidnih receptorjev. Ker pa loperamid ne more prečkati krvno-možganske pregrade, deluje le na aktivnost μ-opioidnih receptorjev v črevesju. V študiji, objavljeni v reviji Frontiers in Pharmacology, raziskovalci opozarjajo, da so že prejšnji poskusi vzreje miši s pomanjkljivim μ-opioidnim receptorjem privedli do vedenjskih nepravilnosti, ki so spominjale na motnjo avtističnega spektra, zato je verjetno, da bi lahko s ciljnim delovanjem na ta mehanizem zdravili simptome motnje avtističnega spektra.
»Identifikacija loperamida kot kandidata za spremembo namembnosti zdravila za avtistično motnjo je skladna z njegovim potencialom za modulacijo socialnega vedenja pri avtistični motnji,« so v študiji zapisali raziskovalci. »Poleg tega ima lahko ugodne učinke na prebavila pri osebah z motnjo avtističnega spektra, saj so pri motnji avtističnega spektra pogoste tudi gastrointestinalne težave.«
Raziskava je bila objavljena v publikaciji Frontiers in Pharmacology.
Vir: Frontiers
