Ognja ne uporabljamo le ljudje

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 5. 06. 2024 05:15:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ugotovili, da kar nekaj avstralskih ptic roparic namenoma povzroča požare in s tem izbeza plen iz njihovih skrivališč.

Ognja ne uporabljamo le ljudje
Avstralska divjina je znana po požarih. Suha trava in grmovje se zelo hitro vnameta, najpogostejši vzrok pa so udari strel in človek. Ti požari znajo biti zelo obsežni in nevarni, lahko pa so tudi koristni, predvsem za lovce, pri čemer mislimo na ljudi in živali. Avstralski aborigini že od pamtiveka lovijo tudi tako, da zanetijo ogenj in s tem na plano izbezajo različne živali, s katerimi se hranijo. Ogenj pa imajo iz enakega razloga rade tudi druge živali, med drugim tudi ptice, saj jim ogenj precej olajša iskanje hrane.

Vse to so znana dejstva. Manj znano pa je, da ptice ne le čakajo na ogenj ampak ga znajo same tudi zanetiti. Avstralski znanstveniki so v reviji Journal of Ethnobiology objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotovili, da kar nekaj vrst avstralskih ptic roparic uporablja način lova, kjer na nekem mestu namenoma zanetijo ogenj, s tem na plano preženejo kuščarje, glodavce in druge živali, s katerimi se prehranjujejo. Mislili bi si, da gre za revolucionarno odkritje, a ni tako – avstralski domorodci baje to vedo že kakšnih 40.000 let in imajo za te ptice tudi posebno ime – ognjeni sokoli.

Znanstveniki so ugotovili, da gre predvsem za tri vrste roparic – črnega škarnika (Milvus migrans), žvižgajočega škarnika (Haliastur sphenurus) in rjavega sokola (Falco berigora), ki ogenj netijo tako, da poberejo tleče vejice iz enega požara in jih prenesejo drugam. In tega ne delajo slučajno ampak namenoma.

In kako vedo, da gre za zavestno dejanje? Prvo idejo o tem so dobili iz »Jaz, aborigin«, avtobiografske knjige avstralskega domorodca Waipuldanya Phillipa Robertsa, v kateri je zapisal, da je videl sokola, kako je s kremplji pobral tlečo vejico, jo odnesel do zaplate suhe trave in tam spustil na tla. Potem so on in njegovi »prijatelji« krožili nad tem mestom in čakali, da se ogenj razširi in povzroči eksodus glodavcev in kuščarjev. Ko je vse skupaj pogorelo in ko so polovili vse, kar so lahko, so proces ponovili drugje.

Podobne izkušnje so opisali tudi nekateri gasilci, ki so se spopadali s požari v divjini. Dick Eussen, izkušeni profesionalni gasilec iz Severnega teritorija je takšno obnašanje doživel večkrat: »Ves dan smo se borili z velikim požarom in ko smo mislili, da smo ga ukrotili, smo zagledali žvižgajočega škarnika, ki je v krempljih nosil tlečo vejico in jo spustil kakšnih 20 metrov naprej v suhi travi, kar je povzročilo nov požar. In ko smo pogasili tega, je vražji prič povzročil še šest drugih…«

Soavtor študije in geograf na univerzi Penn State Marc Bonta je za National Geographic povedal, da pravzaprav študija ne odkriva ničesar posebno novega, saj naj bi aborigini takšno obnašanje ptic poznali verjetno že 40.000 let, obstaja pa velika verjetnost, da so se tehnike lova z ognjem tudi sami naučili prav od njih.

Naslednji cilj znanstvenikov je, da tak lov ujamejo v objektiv fotoaparat ali kamere, saj slikovnega materiala na temo še ni.

Vir: Journal of Ethnobiology

preberite še to

Trendi
Ko še ni bilo alkotestov

Ko še ni bilo alkotestov

Kako so Britanci leta 1967 sprejeli odločitev o uvedbi testov alkoholiziranosti…

Trendi
Asteroidi so zelo trdoživi

Asteroidi so zelo trdoživi

Holywood ni ravno zadel – asteroide je precej težje razstreliti, kot bi si mislili.

Trendi
Misterij števila 42

Misterij števila 42

Je vsota treh kubov zadnja skrivnost, ki jo skriva Adamsovo »magično« število 42? Zaenkrat....

Trendi
»Navpični gozd« je razočaral...

»Navpični gozd« je razočaral...

Namesto svežega zraka so dobili komarjev polno džunglo, pravijo...

Trendi
Prevajalnik hieroglifov

Prevajalnik hieroglifov

Bi komunicirali s hieroglifi? Lahko!

Trendi
Premog kot živalska krma? Zakaj pa ne...

Premog kot živalska krma? Zakaj pa ne...

Menda pretvorba premoga v beljakovine porabi tisočkrat manj kmetijskih površin, pa tudi proizvodnja je ...

Trendi
Sta bilijon milijarda ista stvar? Ne...

Sta bilijon milijarda ista stvar? Ne...

Kar zadeva številke, se z Američani, Kanadčani, Britanci in mogoče še kom, strinjamo le do milij...

Trendi
Kitajska v vratolomnem tempu namešča vetrne in sončne zmogljivosti

Kitajska v vratolomnem tempu namešča vetrne in sončne zmogljivosti

Kitajsko pogosto obtožujejo gradnje novih termoelektrarn na premog, manj pa se govori o tem, da je v tej držav...

Trendi
Letalski zrak ni tako slab

Letalski zrak ni tako slab

Imate občutek, da je v letalih slab zrak? Ni…

Trendi
Čudežno zdravilo ali nevaren trend?

Čudežno zdravilo ali nevaren trend?

Kaj pravi znanost? So ledene kopeli res tako zdrave?

Trendi
Morali so ga razrezati

Morali so ga razrezati

Robotsko podjetje je na odru »odprlo« svojega humanoidnega robota, da bi dokazalo, da v njem ni ži...

Trendi
Občutiti demenco…

Občutiti demenco…

Kako razmišlja in kako se počuti nekdo, ki trpi za demenco.