Ognja ne uporabljamo le ljudje

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 5. 06. 2024 05:15:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ugotovili, da kar nekaj avstralskih ptic roparic namenoma povzroča požare in s tem izbeza plen iz njihovih skrivališč.

Ognja ne uporabljamo le ljudje
Avstralska divjina je znana po požarih. Suha trava in grmovje se zelo hitro vnameta, najpogostejši vzrok pa so udari strel in človek. Ti požari znajo biti zelo obsežni in nevarni, lahko pa so tudi koristni, predvsem za lovce, pri čemer mislimo na ljudi in živali. Avstralski aborigini že od pamtiveka lovijo tudi tako, da zanetijo ogenj in s tem na plano izbezajo različne živali, s katerimi se hranijo. Ogenj pa imajo iz enakega razloga rade tudi druge živali, med drugim tudi ptice, saj jim ogenj precej olajša iskanje hrane.

Vse to so znana dejstva. Manj znano pa je, da ptice ne le čakajo na ogenj ampak ga znajo same tudi zanetiti. Avstralski znanstveniki so v reviji Journal of Ethnobiology objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotovili, da kar nekaj vrst avstralskih ptic roparic uporablja način lova, kjer na nekem mestu namenoma zanetijo ogenj, s tem na plano preženejo kuščarje, glodavce in druge živali, s katerimi se prehranjujejo. Mislili bi si, da gre za revolucionarno odkritje, a ni tako – avstralski domorodci baje to vedo že kakšnih 40.000 let in imajo za te ptice tudi posebno ime – ognjeni sokoli.

Znanstveniki so ugotovili, da gre predvsem za tri vrste roparic – črnega škarnika (Milvus migrans), žvižgajočega škarnika (Haliastur sphenurus) in rjavega sokola (Falco berigora), ki ogenj netijo tako, da poberejo tleče vejice iz enega požara in jih prenesejo drugam. In tega ne delajo slučajno ampak namenoma.

In kako vedo, da gre za zavestno dejanje? Prvo idejo o tem so dobili iz »Jaz, aborigin«, avtobiografske knjige avstralskega domorodca Waipuldanya Phillipa Robertsa, v kateri je zapisal, da je videl sokola, kako je s kremplji pobral tlečo vejico, jo odnesel do zaplate suhe trave in tam spustil na tla. Potem so on in njegovi »prijatelji« krožili nad tem mestom in čakali, da se ogenj razširi in povzroči eksodus glodavcev in kuščarjev. Ko je vse skupaj pogorelo in ko so polovili vse, kar so lahko, so proces ponovili drugje.

Podobne izkušnje so opisali tudi nekateri gasilci, ki so se spopadali s požari v divjini. Dick Eussen, izkušeni profesionalni gasilec iz Severnega teritorija je takšno obnašanje doživel večkrat: »Ves dan smo se borili z velikim požarom in ko smo mislili, da smo ga ukrotili, smo zagledali žvižgajočega škarnika, ki je v krempljih nosil tlečo vejico in jo spustil kakšnih 20 metrov naprej v suhi travi, kar je povzročilo nov požar. In ko smo pogasili tega, je vražji prič povzročil še šest drugih…«

Soavtor študije in geograf na univerzi Penn State Marc Bonta je za National Geographic povedal, da pravzaprav študija ne odkriva ničesar posebno novega, saj naj bi aborigini takšno obnašanje ptic poznali verjetno že 40.000 let, obstaja pa velika verjetnost, da so se tehnike lova z ognjem tudi sami naučili prav od njih.

Naslednji cilj znanstvenikov je, da tak lov ujamejo v objektiv fotoaparat ali kamere, saj slikovnega materiala na temo še ni.

Vir: Journal of Ethnobiology

preberite še to

Trendi
Krvave zanimivosti

Krvave zanimivosti

Nekaj zabavnih in resnih zanimivosti o naši krvi.

Trendi
Razrešen misterij Loch Nessa?

Razrešen misterij Loch Nessa?

Enoletna študija je pokazala, da je Nessie najverjetneje - velika jegulja.

Trendi
»Ponarejeni« policisti so prav tako učinkoviti

»Ponarejeni« policisti so prav tako učinkoviti

Južna Koreja za preprečevanje kriminala uvaja hologramske policiste v naravni velikosti.

Trendi
Preiskave proti X

Preiskave proti X

Kaj želi francosko pravosodje doseči z vabilom Elonu Musku na »prostovoljno zaslišanje«?

Trendi
Otrok po izbiri

Otrok po izbiri

Izberite najboljši zarodek in imejte zdravega in pametnega otroka?

Trendi
Življenje s Tourettom

Življenje s Tourettom

Iz prve roke o žalostnih in zabavnih posledicah zoprne motnje…

Trendi
So spomini shranjeni v mikroskopskih predalčkih?

So spomini shranjeni v mikroskopskih predalčkih?

Fascinantne nove ugotovitve kažejo, da bi se spomini lahko shranjevali v skupkih »možganskih zvezdic&laq...

Trendi
Ne, nista pravi

Ne, nista pravi

Z umetno inteligenco ustvarjeni zraščeni dvojčici Valeria in Camila osvajata internet

Trendi
Je umetna inteligenca res pametna?

Je umetna inteligenca res pametna?

V bistvu ni, gre le za neskončno metodo poskusov in napak… če zelo poenostavimo…

Trendi
Tudi pri svetem je potrebno biti previden

Tudi pri svetem je potrebno biti previden

Sveta voda iz etiopskega vodnjaka sedmim Evropejcem podarila – kolero…

Trendi
Opišite svoj prdec!

Opišite svoj prdec!

Avstralci bi radi ugotovili, kakšno je stanje črevesja njihovih sodržavljanov in v ta namen zagnali zab...

Trendi
Glasba proti demenci

Glasba proti demenci

Glasba naj bi pomagala pri ponovni vzpostavitvi nekaterih kognitivnih funkcij pacientov z demenco.