Ognja ne uporabljamo le ljudje

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 5. 06. 2024 05:15:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ugotovili, da kar nekaj avstralskih ptic roparic namenoma povzroča požare in s tem izbeza plen iz njihovih skrivališč.

Ognja ne uporabljamo le ljudje
Avstralska divjina je znana po požarih. Suha trava in grmovje se zelo hitro vnameta, najpogostejši vzrok pa so udari strel in človek. Ti požari znajo biti zelo obsežni in nevarni, lahko pa so tudi koristni, predvsem za lovce, pri čemer mislimo na ljudi in živali. Avstralski aborigini že od pamtiveka lovijo tudi tako, da zanetijo ogenj in s tem na plano izbezajo različne živali, s katerimi se hranijo. Ogenj pa imajo iz enakega razloga rade tudi druge živali, med drugim tudi ptice, saj jim ogenj precej olajša iskanje hrane.

Vse to so znana dejstva. Manj znano pa je, da ptice ne le čakajo na ogenj ampak ga znajo same tudi zanetiti. Avstralski znanstveniki so v reviji Journal of Ethnobiology objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotovili, da kar nekaj vrst avstralskih ptic roparic uporablja način lova, kjer na nekem mestu namenoma zanetijo ogenj, s tem na plano preženejo kuščarje, glodavce in druge živali, s katerimi se prehranjujejo. Mislili bi si, da gre za revolucionarno odkritje, a ni tako – avstralski domorodci baje to vedo že kakšnih 40.000 let in imajo za te ptice tudi posebno ime – ognjeni sokoli.

Znanstveniki so ugotovili, da gre predvsem za tri vrste roparic – črnega škarnika (Milvus migrans), žvižgajočega škarnika (Haliastur sphenurus) in rjavega sokola (Falco berigora), ki ogenj netijo tako, da poberejo tleče vejice iz enega požara in jih prenesejo drugam. In tega ne delajo slučajno ampak namenoma.

In kako vedo, da gre za zavestno dejanje? Prvo idejo o tem so dobili iz »Jaz, aborigin«, avtobiografske knjige avstralskega domorodca Waipuldanya Phillipa Robertsa, v kateri je zapisal, da je videl sokola, kako je s kremplji pobral tlečo vejico, jo odnesel do zaplate suhe trave in tam spustil na tla. Potem so on in njegovi »prijatelji« krožili nad tem mestom in čakali, da se ogenj razširi in povzroči eksodus glodavcev in kuščarjev. Ko je vse skupaj pogorelo in ko so polovili vse, kar so lahko, so proces ponovili drugje.

Podobne izkušnje so opisali tudi nekateri gasilci, ki so se spopadali s požari v divjini. Dick Eussen, izkušeni profesionalni gasilec iz Severnega teritorija je takšno obnašanje doživel večkrat: »Ves dan smo se borili z velikim požarom in ko smo mislili, da smo ga ukrotili, smo zagledali žvižgajočega škarnika, ki je v krempljih nosil tlečo vejico in jo spustil kakšnih 20 metrov naprej v suhi travi, kar je povzročilo nov požar. In ko smo pogasili tega, je vražji prič povzročil še šest drugih…«

Soavtor študije in geograf na univerzi Penn State Marc Bonta je za National Geographic povedal, da pravzaprav študija ne odkriva ničesar posebno novega, saj naj bi aborigini takšno obnašanje ptic poznali verjetno že 40.000 let, obstaja pa velika verjetnost, da so se tehnike lova z ognjem tudi sami naučili prav od njih.

Naslednji cilj znanstvenikov je, da tak lov ujamejo v objektiv fotoaparat ali kamere, saj slikovnega materiala na temo še ni.

Vir: Journal of Ethnobiology

preberite še to

Trendi
Manj smrti zaradi ogljikovega monoksida?

Manj smrti zaradi ogljikovega monoksida?

Znanstveniki razvili prvo sredstvo pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom »očisti« kri v le nekaj...

Trendi
Zakaj koprive »pikajo«…

Zakaj koprive »pikajo«…

… predvsem pa kako…

Trendi
Osovražen, čeprav je pomagal

Osovražen, čeprav je pomagal

Kaj se zgodi, če si vrane napačno razlagajo reševanje njihovega mladička.

Trendi
Najhitreje ugrizne - riba

Najhitreje ugrizne - riba

Bomo nehali govoriti, da je nekdo hiter kot klopotača?

Trendi
Plezajo, da lahko telefonirate…

Plezajo, da lahko telefonirate…

Tako pa je videti, če ste delavec, ki vzdržuje stolp bazne postaje mobilne telefonije…

Trendi
Temu, Shein in druščina bodo dražji

Temu, Shein in druščina bodo dražji

Konec meje oprostitve do 150 €: EU z julijem uvaja carinske obveznosti za nizkocenovne pakete. Razlog? Za...

Trendi
»Veščine«, ki jih pozabljamo

»Veščine«, ki jih pozabljamo

Nekatera včasih samoumevna opravila so sedaj skoraj pozabljena.

Trendi
Pes z najboljšim spominom

Pes z najboljšim spominom

Psička, ki si je zapomnila imena preko 1000 igrač in zna poleg tega še logično sklepati.

Trendi
Je bilo na Marsu nekoč življenje?

Je bilo na Marsu nekoč življenje?

Pred letom dni je NASA sporočila, da je njen rover Curiosity na Marsu odkril dolge molekule organskih spojin. ...

Trendi
Divjih 400 let Evrope

Divjih 400 let Evrope

Zanimiva animacija spreminjanja števila prebivalcev v Evropi od leta 1600 do danes...

Trendi
»Grdo pa ne boste govorili!«

»Grdo pa ne boste govorili!«

Filter nespodobnih besed je na paleontološki konferenci prepovedal besedo »kost«.

Trendi
Umetna inteligenca uničuje medije

Umetna inteligenca uničuje medije

Medijski regulatorji opozarjajo na povzetke, ustvarjene z umetno inteligenco