Ognja ne uporabljamo le ljudje

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 5. 06. 2024 05:15:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ugotovili, da kar nekaj avstralskih ptic roparic namenoma povzroča požare in s tem izbeza plen iz njihovih skrivališč.

Ognja ne uporabljamo le ljudje
Avstralska divjina je znana po požarih. Suha trava in grmovje se zelo hitro vnameta, najpogostejši vzrok pa so udari strel in človek. Ti požari znajo biti zelo obsežni in nevarni, lahko pa so tudi koristni, predvsem za lovce, pri čemer mislimo na ljudi in živali. Avstralski aborigini že od pamtiveka lovijo tudi tako, da zanetijo ogenj in s tem na plano izbezajo različne živali, s katerimi se hranijo. Ogenj pa imajo iz enakega razloga rade tudi druge živali, med drugim tudi ptice, saj jim ogenj precej olajša iskanje hrane.

Vse to so znana dejstva. Manj znano pa je, da ptice ne le čakajo na ogenj ampak ga znajo same tudi zanetiti. Avstralski znanstveniki so v reviji Journal of Ethnobiology objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotovili, da kar nekaj vrst avstralskih ptic roparic uporablja način lova, kjer na nekem mestu namenoma zanetijo ogenj, s tem na plano preženejo kuščarje, glodavce in druge živali, s katerimi se prehranjujejo. Mislili bi si, da gre za revolucionarno odkritje, a ni tako – avstralski domorodci baje to vedo že kakšnih 40.000 let in imajo za te ptice tudi posebno ime – ognjeni sokoli.

Znanstveniki so ugotovili, da gre predvsem za tri vrste roparic – črnega škarnika (Milvus migrans), žvižgajočega škarnika (Haliastur sphenurus) in rjavega sokola (Falco berigora), ki ogenj netijo tako, da poberejo tleče vejice iz enega požara in jih prenesejo drugam. In tega ne delajo slučajno ampak namenoma.

In kako vedo, da gre za zavestno dejanje? Prvo idejo o tem so dobili iz »Jaz, aborigin«, avtobiografske knjige avstralskega domorodca Waipuldanya Phillipa Robertsa, v kateri je zapisal, da je videl sokola, kako je s kremplji pobral tlečo vejico, jo odnesel do zaplate suhe trave in tam spustil na tla. Potem so on in njegovi »prijatelji« krožili nad tem mestom in čakali, da se ogenj razširi in povzroči eksodus glodavcev in kuščarjev. Ko je vse skupaj pogorelo in ko so polovili vse, kar so lahko, so proces ponovili drugje.

Podobne izkušnje so opisali tudi nekateri gasilci, ki so se spopadali s požari v divjini. Dick Eussen, izkušeni profesionalni gasilec iz Severnega teritorija je takšno obnašanje doživel večkrat: »Ves dan smo se borili z velikim požarom in ko smo mislili, da smo ga ukrotili, smo zagledali žvižgajočega škarnika, ki je v krempljih nosil tlečo vejico in jo spustil kakšnih 20 metrov naprej v suhi travi, kar je povzročilo nov požar. In ko smo pogasili tega, je vražji prič povzročil še šest drugih…«

Soavtor študije in geograf na univerzi Penn State Marc Bonta je za National Geographic povedal, da pravzaprav študija ne odkriva ničesar posebno novega, saj naj bi aborigini takšno obnašanje ptic poznali verjetno že 40.000 let, obstaja pa velika verjetnost, da so se tehnike lova z ognjem tudi sami naučili prav od njih.

Naslednji cilj znanstvenikov je, da tak lov ujamejo v objektiv fotoaparat ali kamere, saj slikovnega materiala na temo še ni.

Vir: Journal of Ethnobiology

preberite še to

Trendi
Je megalomanska ideja le malce preveč?

Je megalomanska ideja le malce preveč?

170 kilometrov dolg in 500 metrov visok ležeči nebotičnik, giga-projekt Savdske Arabije, očitno ne poteka t...

Trendi
Ko 5000 let stara igrača postane medicinski aparat

Ko 5000 let stara igrača postane medicinski aparat

Tale ročna centrifuga, ki stane 20 centov, je genialna iznajdba, ki omogoča odkrivanje bolezni, kot je na prim...

Trendi
Nič več čakanja na terminalih...

Nič več čakanja na terminalih...

Če bo Boeing ugriznil v idejo, bo čakanja na letaliških terminalih kmalu konec.

Trendi
Otroška cepiva so varna!

Otroška cepiva so varna!

Najobsežnejša študija do zdaj pravi - ni povezave med otroškimi cepivi in 50 zdravstvenim...

Trendi
Nesreča, ki jo poznajo gradbeniki po vsem svetu

Nesreča, ki jo poznajo gradbeniki po vsem svetu

Kako ima lahko na videz majhna sprememba grozljive posledice in kako se iz takšnih nesreč kaj naučiti.

Trendi
Odpuščanja zaradi umetne inteligence

Odpuščanja zaradi umetne inteligence

Osebje studia, ki razvija Candy Crush, naj bi nadomestili z orodji umetne inteligence, ki so jih sami pomagali...

Trendi
Najdaljši prometni zastoj…

Najdaljši prometni zastoj…

… v zgodovini je trajal, verjeli ali ne, točno osem let?

Trendi
Za čistejša in tišja gradbena dela

Za čistejša in tišja gradbena dela

Da bi mestno gradnjo naredili čistejšo in tišjo, so Kitajci gradbišče skrili pod največji...

Trendi
Laser namesto žice... tudi za elektriko...

Laser namesto žice... tudi za elektriko...

DARPA postavila nov rekord pri brezžičnem prenosu električne energije.

Trendi
Borbeno žongliranje

Borbeno žongliranje

Pod okriljem Svetovne žonglerske zveze obstaja tudi ta borilni šport.

Trendi
Kako hiter je WARP?

Kako hiter je WARP?

V Zvezdnih stezah ke veliko govora o pogonu WARP. Kako hiter je v »resnici«?

Trendi
Ste jo opazili tudi vi?

Ste jo opazili tudi vi?

V zadnjih desetletjih smo priča »novi fazi pasje evolucije«, ki ima tudi znanstveno podlago. Menda...