Ognja ne uporabljamo le ljudje

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 5. 06. 2024 05:15:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ugotovili, da kar nekaj avstralskih ptic roparic namenoma povzroča požare in s tem izbeza plen iz njihovih skrivališč.

Ognja ne uporabljamo le ljudje
Avstralska divjina je znana po požarih. Suha trava in grmovje se zelo hitro vnameta, najpogostejši vzrok pa so udari strel in človek. Ti požari znajo biti zelo obsežni in nevarni, lahko pa so tudi koristni, predvsem za lovce, pri čemer mislimo na ljudi in živali. Avstralski aborigini že od pamtiveka lovijo tudi tako, da zanetijo ogenj in s tem na plano izbezajo različne živali, s katerimi se hranijo. Ogenj pa imajo iz enakega razloga rade tudi druge živali, med drugim tudi ptice, saj jim ogenj precej olajša iskanje hrane.

Vse to so znana dejstva. Manj znano pa je, da ptice ne le čakajo na ogenj ampak ga znajo same tudi zanetiti. Avstralski znanstveniki so v reviji Journal of Ethnobiology objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotovili, da kar nekaj vrst avstralskih ptic roparic uporablja način lova, kjer na nekem mestu namenoma zanetijo ogenj, s tem na plano preženejo kuščarje, glodavce in druge živali, s katerimi se prehranjujejo. Mislili bi si, da gre za revolucionarno odkritje, a ni tako – avstralski domorodci baje to vedo že kakšnih 40.000 let in imajo za te ptice tudi posebno ime – ognjeni sokoli.

Znanstveniki so ugotovili, da gre predvsem za tri vrste roparic – črnega škarnika (Milvus migrans), žvižgajočega škarnika (Haliastur sphenurus) in rjavega sokola (Falco berigora), ki ogenj netijo tako, da poberejo tleče vejice iz enega požara in jih prenesejo drugam. In tega ne delajo slučajno ampak namenoma.

In kako vedo, da gre za zavestno dejanje? Prvo idejo o tem so dobili iz »Jaz, aborigin«, avtobiografske knjige avstralskega domorodca Waipuldanya Phillipa Robertsa, v kateri je zapisal, da je videl sokola, kako je s kremplji pobral tlečo vejico, jo odnesel do zaplate suhe trave in tam spustil na tla. Potem so on in njegovi »prijatelji« krožili nad tem mestom in čakali, da se ogenj razširi in povzroči eksodus glodavcev in kuščarjev. Ko je vse skupaj pogorelo in ko so polovili vse, kar so lahko, so proces ponovili drugje.

Podobne izkušnje so opisali tudi nekateri gasilci, ki so se spopadali s požari v divjini. Dick Eussen, izkušeni profesionalni gasilec iz Severnega teritorija je takšno obnašanje doživel večkrat: »Ves dan smo se borili z velikim požarom in ko smo mislili, da smo ga ukrotili, smo zagledali žvižgajočega škarnika, ki je v krempljih nosil tlečo vejico in jo spustil kakšnih 20 metrov naprej v suhi travi, kar je povzročilo nov požar. In ko smo pogasili tega, je vražji prič povzročil še šest drugih…«

Soavtor študije in geograf na univerzi Penn State Marc Bonta je za National Geographic povedal, da pravzaprav študija ne odkriva ničesar posebno novega, saj naj bi aborigini takšno obnašanje ptic poznali verjetno že 40.000 let, obstaja pa velika verjetnost, da so se tehnike lova z ognjem tudi sami naučili prav od njih.

Naslednji cilj znanstvenikov je, da tak lov ujamejo v objektiv fotoaparat ali kamere, saj slikovnega materiala na temo še ni.

Vir: Journal of Ethnobiology

preberite še to

Trendi
Kriv je regrat!

Kriv je regrat!

Kako naj 19-letno dekle konservativnim staršem pove, kako to, da je noseča?

Trendi
Znanstveno o neznanstvenem

Znanstveno o neznanstvenem

Eden najbolj znanih fizikov o neznanih letečih predmetih, astrologiji in znanstvenih metodah…

Trendi
Kako vedo, da ni prava?

Kako vedo, da ni prava?

Preverjanje pravilnosti številk kreditnih kartic obstaja že 60 let…

Trendi
Počitnice v ZDA? Pripravite se na tole…

Počitnice v ZDA? Pripravite se na tole…

ZDA bodo ob vstopu pregledovale tudi vaša družbena omrežja in zahtevale podatke tudi o vaših ožj...

Trendi
Zaporniška statistika

Zaporniška statistika

Glede na število zaprtih ljudi smo kar nizko na lestvici…

Trendi
Se tudi rastline pogovarjajo?

Se tudi rastline pogovarjajo?

Znanstveniku je uspelo pripraviti dve rastlini do tega, da sta se pogovarjali med seboj... Recimo...

Trendi
Besede, zapisane na nagrobnikih, so lahko...

Besede, zapisane na nagrobnikih, so lahko...

Nekateri ohranjajo smisel za humor tudi po smrti. Tu je 40 takšnih…

Trendi
Obojeročna šola

Obojeročna šola

V majhni indijski vaški šoli učence od prvega razreda naprej učijo pisati z obema rokama. Baje n...

Trendi
Zakaj ravno zvezdica?

Zakaj ravno zvezdica?

Če se pri pošiljanju sporočila zmotite, besedo ponovite in pred njo postavite zvezdico. Zakaj?

Trendi
O Rimljanih govori tudi arktični led

O Rimljanih govori tudi arktični led

Arktika je verjetno zadnja, kjer bi iskali podatke o starem Rimu. A jih skriva presenetljivo veliko. Posebej g...

Trendi
Kmetovati je mogoče tudi pod zemljo

Kmetovati je mogoče tudi pod zemljo

Imenujejo se »globoke kmetije« in so menda idealne za uporabo v premogovnikih.

Trendi
Umetna inteligenca bere misli in vrača glas paraliziranim

Umetna inteligenca bere misli in vrača glas paraliziranim

S pomočjo umetne inteligence lahko možganski valovi postanejo izgovorjene besede