Ognja ne uporabljamo le ljudje

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 5. 06. 2024 05:15:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ugotovili, da kar nekaj avstralskih ptic roparic namenoma povzroča požare in s tem izbeza plen iz njihovih skrivališč.

Ognja ne uporabljamo le ljudje
Avstralska divjina je znana po požarih. Suha trava in grmovje se zelo hitro vnameta, najpogostejši vzrok pa so udari strel in človek. Ti požari znajo biti zelo obsežni in nevarni, lahko pa so tudi koristni, predvsem za lovce, pri čemer mislimo na ljudi in živali. Avstralski aborigini že od pamtiveka lovijo tudi tako, da zanetijo ogenj in s tem na plano izbezajo različne živali, s katerimi se hranijo. Ogenj pa imajo iz enakega razloga rade tudi druge živali, med drugim tudi ptice, saj jim ogenj precej olajša iskanje hrane.

Vse to so znana dejstva. Manj znano pa je, da ptice ne le čakajo na ogenj ampak ga znajo same tudi zanetiti. Avstralski znanstveniki so v reviji Journal of Ethnobiology objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotovili, da kar nekaj vrst avstralskih ptic roparic uporablja način lova, kjer na nekem mestu namenoma zanetijo ogenj, s tem na plano preženejo kuščarje, glodavce in druge živali, s katerimi se prehranjujejo. Mislili bi si, da gre za revolucionarno odkritje, a ni tako – avstralski domorodci baje to vedo že kakšnih 40.000 let in imajo za te ptice tudi posebno ime – ognjeni sokoli.

Znanstveniki so ugotovili, da gre predvsem za tri vrste roparic – črnega škarnika (Milvus migrans), žvižgajočega škarnika (Haliastur sphenurus) in rjavega sokola (Falco berigora), ki ogenj netijo tako, da poberejo tleče vejice iz enega požara in jih prenesejo drugam. In tega ne delajo slučajno ampak namenoma.

In kako vedo, da gre za zavestno dejanje? Prvo idejo o tem so dobili iz »Jaz, aborigin«, avtobiografske knjige avstralskega domorodca Waipuldanya Phillipa Robertsa, v kateri je zapisal, da je videl sokola, kako je s kremplji pobral tlečo vejico, jo odnesel do zaplate suhe trave in tam spustil na tla. Potem so on in njegovi »prijatelji« krožili nad tem mestom in čakali, da se ogenj razširi in povzroči eksodus glodavcev in kuščarjev. Ko je vse skupaj pogorelo in ko so polovili vse, kar so lahko, so proces ponovili drugje.

Podobne izkušnje so opisali tudi nekateri gasilci, ki so se spopadali s požari v divjini. Dick Eussen, izkušeni profesionalni gasilec iz Severnega teritorija je takšno obnašanje doživel večkrat: »Ves dan smo se borili z velikim požarom in ko smo mislili, da smo ga ukrotili, smo zagledali žvižgajočega škarnika, ki je v krempljih nosil tlečo vejico in jo spustil kakšnih 20 metrov naprej v suhi travi, kar je povzročilo nov požar. In ko smo pogasili tega, je vražji prič povzročil še šest drugih…«

Soavtor študije in geograf na univerzi Penn State Marc Bonta je za National Geographic povedal, da pravzaprav študija ne odkriva ničesar posebno novega, saj naj bi aborigini takšno obnašanje ptic poznali verjetno že 40.000 let, obstaja pa velika verjetnost, da so se tehnike lova z ognjem tudi sami naučili prav od njih.

Naslednji cilj znanstvenikov je, da tak lov ujamejo v objektiv fotoaparat ali kamere, saj slikovnega materiala na temo še ni.

Vir: Journal of Ethnobiology

preberite še to

Trendi
Kaj menijo pacienti o umetni inteligenci v zdravstvu?

Kaj menijo pacienti o umetni inteligenci v zdravstvu?

Podpora kot pomočniku, nezaupanje kot nadomestilu

Trendi
»K nam samo brez slepiča!«

»K nam samo brez slepiča!«

Če hočete živeti v tem čilskem mestu, si morate najprej dati odstraniti slepo črevo.

Trendi
Hitrejša in natančnejša metoda 3D-tiskanja

Hitrejša in natančnejša metoda 3D-tiskanja

Nova volumetrična metoda 3D-tiskanja zgradi objekte v celoti in to zelo hitro. Za milimeter objekta je dovolj ...

Trendi
Štiri srhljive note

Štiri srhljive note

Kaj imajo skupnega filmi Levji kralj, Vojna zvezd in Čudovito življenje?

Trendi
Znanstveni spodrsljaj, ki se vrača kot ključ do čiste energije

Znanstveni spodrsljaj, ki se vrača kot ključ do čiste energije

Znanstveni škandal iz 80. let bi lahko pripeljal do učinkovitejše fuzije

Trendi
Les namesto jekla?

Les namesto jekla?

Znanstveniki so iznašli način predelave lesa, s katerim ga naredijo tršega od jekla.

Trendi
Manj smrti zaradi ogljikovega monoksida?

Manj smrti zaradi ogljikovega monoksida?

Znanstveniki razvili prvo sredstvo pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom »očisti« kri v le nekaj...

Trendi
Zakaj koprive »pikajo«…

Zakaj koprive »pikajo«…

… predvsem pa kako…

Trendi
Osovražen, čeprav je pomagal

Osovražen, čeprav je pomagal

Kaj se zgodi, če si vrane napačno razlagajo reševanje njihovega mladička.

Trendi
Najhitreje ugrizne - riba

Najhitreje ugrizne - riba

Bomo nehali govoriti, da je nekdo hiter kot klopotača?

Trendi
Plezajo, da lahko telefonirate…

Plezajo, da lahko telefonirate…

Tako pa je videti, če ste delavec, ki vzdržuje stolp bazne postaje mobilne telefonije…

Trendi
Temu, Shein in druščina bodo dražji

Temu, Shein in druščina bodo dražji

Konec meje oprostitve do 150 €: EU z julijem uvaja carinske obveznosti za nizkocenovne pakete. Razlog? Za...