Ognja ne uporabljamo le ljudje

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 5. 06. 2024 05:15:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ugotovili, da kar nekaj avstralskih ptic roparic namenoma povzroča požare in s tem izbeza plen iz njihovih skrivališč.

Ognja ne uporabljamo le ljudje
Avstralska divjina je znana po požarih. Suha trava in grmovje se zelo hitro vnameta, najpogostejši vzrok pa so udari strel in človek. Ti požari znajo biti zelo obsežni in nevarni, lahko pa so tudi koristni, predvsem za lovce, pri čemer mislimo na ljudi in živali. Avstralski aborigini že od pamtiveka lovijo tudi tako, da zanetijo ogenj in s tem na plano izbezajo različne živali, s katerimi se hranijo. Ogenj pa imajo iz enakega razloga rade tudi druge živali, med drugim tudi ptice, saj jim ogenj precej olajša iskanje hrane.

Vse to so znana dejstva. Manj znano pa je, da ptice ne le čakajo na ogenj ampak ga znajo same tudi zanetiti. Avstralski znanstveniki so v reviji Journal of Ethnobiology objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotovili, da kar nekaj vrst avstralskih ptic roparic uporablja način lova, kjer na nekem mestu namenoma zanetijo ogenj, s tem na plano preženejo kuščarje, glodavce in druge živali, s katerimi se prehranjujejo. Mislili bi si, da gre za revolucionarno odkritje, a ni tako – avstralski domorodci baje to vedo že kakšnih 40.000 let in imajo za te ptice tudi posebno ime – ognjeni sokoli.

Znanstveniki so ugotovili, da gre predvsem za tri vrste roparic – črnega škarnika (Milvus migrans), žvižgajočega škarnika (Haliastur sphenurus) in rjavega sokola (Falco berigora), ki ogenj netijo tako, da poberejo tleče vejice iz enega požara in jih prenesejo drugam. In tega ne delajo slučajno ampak namenoma.

In kako vedo, da gre za zavestno dejanje? Prvo idejo o tem so dobili iz »Jaz, aborigin«, avtobiografske knjige avstralskega domorodca Waipuldanya Phillipa Robertsa, v kateri je zapisal, da je videl sokola, kako je s kremplji pobral tlečo vejico, jo odnesel do zaplate suhe trave in tam spustil na tla. Potem so on in njegovi »prijatelji« krožili nad tem mestom in čakali, da se ogenj razširi in povzroči eksodus glodavcev in kuščarjev. Ko je vse skupaj pogorelo in ko so polovili vse, kar so lahko, so proces ponovili drugje.

Podobne izkušnje so opisali tudi nekateri gasilci, ki so se spopadali s požari v divjini. Dick Eussen, izkušeni profesionalni gasilec iz Severnega teritorija je takšno obnašanje doživel večkrat: »Ves dan smo se borili z velikim požarom in ko smo mislili, da smo ga ukrotili, smo zagledali žvižgajočega škarnika, ki je v krempljih nosil tlečo vejico in jo spustil kakšnih 20 metrov naprej v suhi travi, kar je povzročilo nov požar. In ko smo pogasili tega, je vražji prič povzročil še šest drugih…«

Soavtor študije in geograf na univerzi Penn State Marc Bonta je za National Geographic povedal, da pravzaprav študija ne odkriva ničesar posebno novega, saj naj bi aborigini takšno obnašanje ptic poznali verjetno že 40.000 let, obstaja pa velika verjetnost, da so se tehnike lova z ognjem tudi sami naučili prav od njih.

Naslednji cilj znanstvenikov je, da tak lov ujamejo v objektiv fotoaparat ali kamere, saj slikovnega materiala na temo še ni.

Vir: Journal of Ethnobiology

preberite še to

Trendi
Nova rešitev za staro bolečino… in to brez skalpela

Nova rešitev za staro bolečino… in to brez skalpela

Nekirurško zdravljenje lajša kronične bolečine v hrbtu in obnavlja funkcijo

Trendi
So spomini shranjeni v mikroskopskih predalčkih?

So spomini shranjeni v mikroskopskih predalčkih?

Fascinantne nove ugotovitve kažejo, da bi se spomini lahko shranjevali v skupkih »možganskih zvezdic&laq...

Trendi
Kamere namesto orožja

Kamere namesto orožja

Kako bi bilo, če bi gangsterji med seboj obračunavali s kamerami in ne pištolami?

Trendi
»Varnost je varnost,« so rekli

»Varnost je varnost,« so rekli

Kukalnik je dokaj pomemben varnostni element vhodnih vrat. Recimo…

Trendi
Potres? Lezite v posteljo!

Potres? Lezite v posteljo!

Če se bojite, da vas bo ponoči presenetil potres, si lahko omislite posteljo, ki vas bo obvarovala vsega hudeg...

Trendi
Kvadratna enačba »po novem«

Kvadratna enačba »po novem«

Iskanje rešitev oziroma korenov kvadratne enačbe se je po 4000 letih poenostavilo.

Trendi
Tudi dinozavri so imeli popke

Tudi dinozavri so imeli popke

Znanstveniki odkrili prvi znani fosilizirani »popek« dinozavra...

Trendi
»Gobice« so lahko tudi zdrave

»Gobice« so lahko tudi zdrave

Občutek strahu je posledica imunskega odziva, ki pa ga lahko ustavijo psihedeliki

Trendi
Hitler JE umrl v Berlinu

Hitler JE umrl v Berlinu

Torija zarote, po kateri naj bi Hitler preživel vojno in pobegnil v Argentino, ne drži. Analiza DNK je pokazal...

Trendi
Prihodnost je tukaj

Prihodnost je tukaj

Promocijska vsebina
Visa z uvajanjem umetne inteligence napoveduje novo dobo trgovine

Trendi
Vetrna sprememba

Vetrna sprememba

Protitočne navpične turbine bi lahko vetrnim elektrarnam na morju dale povsem drugo dimenzijo.

Trendi
Do Marsa v manj kot štirih mesecih

Do Marsa v manj kot štirih mesecih

Nov načrt fuzijskega raketnega motorja bi lahko krepko skrajšal potovanje na Mars