Ognja ne uporabljamo le ljudje

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 5. 06. 2024 05:15:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ugotovili, da kar nekaj avstralskih ptic roparic namenoma povzroča požare in s tem izbeza plen iz njihovih skrivališč.

Ognja ne uporabljamo le ljudje
Avstralska divjina je znana po požarih. Suha trava in grmovje se zelo hitro vnameta, najpogostejši vzrok pa so udari strel in človek. Ti požari znajo biti zelo obsežni in nevarni, lahko pa so tudi koristni, predvsem za lovce, pri čemer mislimo na ljudi in živali. Avstralski aborigini že od pamtiveka lovijo tudi tako, da zanetijo ogenj in s tem na plano izbezajo različne živali, s katerimi se hranijo. Ogenj pa imajo iz enakega razloga rade tudi druge živali, med drugim tudi ptice, saj jim ogenj precej olajša iskanje hrane.

Vse to so znana dejstva. Manj znano pa je, da ptice ne le čakajo na ogenj ampak ga znajo same tudi zanetiti. Avstralski znanstveniki so v reviji Journal of Ethnobiology objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotovili, da kar nekaj vrst avstralskih ptic roparic uporablja način lova, kjer na nekem mestu namenoma zanetijo ogenj, s tem na plano preženejo kuščarje, glodavce in druge živali, s katerimi se prehranjujejo. Mislili bi si, da gre za revolucionarno odkritje, a ni tako – avstralski domorodci baje to vedo že kakšnih 40.000 let in imajo za te ptice tudi posebno ime – ognjeni sokoli.

Znanstveniki so ugotovili, da gre predvsem za tri vrste roparic – črnega škarnika (Milvus migrans), žvižgajočega škarnika (Haliastur sphenurus) in rjavega sokola (Falco berigora), ki ogenj netijo tako, da poberejo tleče vejice iz enega požara in jih prenesejo drugam. In tega ne delajo slučajno ampak namenoma.

In kako vedo, da gre za zavestno dejanje? Prvo idejo o tem so dobili iz »Jaz, aborigin«, avtobiografske knjige avstralskega domorodca Waipuldanya Phillipa Robertsa, v kateri je zapisal, da je videl sokola, kako je s kremplji pobral tlečo vejico, jo odnesel do zaplate suhe trave in tam spustil na tla. Potem so on in njegovi »prijatelji« krožili nad tem mestom in čakali, da se ogenj razširi in povzroči eksodus glodavcev in kuščarjev. Ko je vse skupaj pogorelo in ko so polovili vse, kar so lahko, so proces ponovili drugje.

Podobne izkušnje so opisali tudi nekateri gasilci, ki so se spopadali s požari v divjini. Dick Eussen, izkušeni profesionalni gasilec iz Severnega teritorija je takšno obnašanje doživel večkrat: »Ves dan smo se borili z velikim požarom in ko smo mislili, da smo ga ukrotili, smo zagledali žvižgajočega škarnika, ki je v krempljih nosil tlečo vejico in jo spustil kakšnih 20 metrov naprej v suhi travi, kar je povzročilo nov požar. In ko smo pogasili tega, je vražji prič povzročil še šest drugih…«

Soavtor študije in geograf na univerzi Penn State Marc Bonta je za National Geographic povedal, da pravzaprav študija ne odkriva ničesar posebno novega, saj naj bi aborigini takšno obnašanje ptic poznali verjetno že 40.000 let, obstaja pa velika verjetnost, da so se tehnike lova z ognjem tudi sami naučili prav od njih.

Naslednji cilj znanstvenikov je, da tak lov ujamejo v objektiv fotoaparat ali kamere, saj slikovnega materiala na temo še ni.

Vir: Journal of Ethnobiology

preberite še to

Trendi
Upanje tudi za odrasle

Upanje tudi za odrasle

So znanstveniki našli način za »ponovni zagon« vida pri odraslih z lenim očesom?

Trendi
Od kod jim voda?

Od kod jim voda?

Skrivnostne koze preživele več kot 200 let na osamljenem otoku brez sladke vode

Trendi
Če ni DNK, so pa beljakovine

Če ni DNK, so pa beljakovine

Podcasti o resničnih zločinih bodo v kratkem dobili nekaj novega forenzičnega izrazja. Eden takšnih je ...

Trendi
Domiselni javni uslužbenci

Domiselni javni uslužbenci

Nekaj kitajskih javnih uslužbencev je našlo preprost način, kako pretentati sistem za prepoznavanje obr...

Trendi
Habsburška brada

Habsburška brada

Portreti habsburških vladarjev kažejo na incestna razmerja v družini.

Trendi
A je svet res »izgubil kompas«?

A je svet res »izgubil kompas«?

86-letni Anglež je bil pred kratkim kaznovan, ker je izpljunil list, ki mu ga je veter zanesel v usta.

Trendi
Skoraj 2,5 km preplastili v le šestih urah

Skoraj 2,5 km preplastili v le šestih urah

Cestni delavci v Pekingu na Kitajskem so postavili nov hitrostni rekord, ko so na 2,4-kilometrskem odseku cest...

Trendi
Skoraj 50 let za en svetlobni dan

Skoraj 50 let za en svetlobni dan

Sonda Voyager 1 se približuje razdalji enega svetlobnega dne od Zemlje

Trendi
97-odstotna natančnost vremenske napovedi

97-odstotna natančnost vremenske napovedi

GenCast, model umetne inteligence podjetja DeepMind, omogoča izjemno natančne 15-dnevne vremenske napovedi.

Trendi
Zavezani k povračilu škode: delni uspeh hotelirjev proti Booking.com

Zavezani k povračilu škode: delni uspeh hotelirjev proti Booking.com

Sodišče je razsodilo, da Booking.com načeloma odgovarja za škodo, nastalo zaradi nedopustni...

Trendi
Če morate, pojdite

Če morate, pojdite

Kaj se dogaja v vašem telesu, če vas tišči lulat, pa ne greste.

Trendi
Včasih nam pa rata tudi kaj rešiti

Včasih nam pa rata tudi kaj rešiti

Tu in tam pa znamo tudi kakšno živalsko vrste rešiti pred izumrtjem…