Ponovljena evolucija

Zgodba je res zanimiva, gre pa nekako takole. Na Madagaskarju je živela ena od avtohtonih vrst žerjavovcev. Ko se je zgodilo, da je njihova populacija narasla do meje nevzdržnosti, so ptice začele s tega otoka ob vzhodni obali Afrike migrirati drugam. Tiste, ki so se odpravile proti severu ali jugu so povečini utonile, tiste, ki so šle na zahod in pristale v Afriki, pa so v veliki meri pojedli različni plenilci. Nekaj srečnic, ki so se odpravile proti vzhodu, je pristalo na otokih Mauritius, Réunion in koralni atol Aldabra.

Posebej zanimiv je slednji. Ker na njem ni bilo plenilcev in s tem potrebe po begu, vso hrano pa je našel na tleh in v vodi, je žerjavovec sčasoma izgubil sposobnost letenja in nastala je nova vrsta ptice, ki so jo poimenovali belovrata tukalica. A na žalost je ta nezmožnost letenja pomenila tudi njihovo izumrtje. Pred 136.000 leti se je namreč gladina vode dvignila, potopila ves otok in s tem seveda uničila tudi celotno populacijo belovratih tukalic. Tako pravijo fosilni ostanki.

A zgodba te ptice se s tem ni končala. Celoten migracijsko-evolucijski proces se je namreč – ponovil. Ko je gladina vode upadla, so čez nekaj tisoč let na otok spet prileteli žerjavovci z Madagaskarja in ker spet niso imeli sovražnikov, so spet izgubili potrebo po letenju in spet je nastal enak ptič, torej belovrata tukalica.

In kako znanstveniki to vedo? Primerjali so fosilne ostanke izpred več kot 140.000 let in ostanke ptic, ki živijo tam zdaj in ugotovili, da se je enak proces evolucije zgodil dvakrat.

Vir: Zoological Journal of the Linnean Society, slike University of Portsmouth