Pri ljudeh in drugih sesalcih je popek brazgotina, ki ostane na mestu, kjer je bila popkovina povezana s telesom ploda. Dinozavrski zarodki sicer niso imeli popkovine, kot jo poznamo pri sesalcih, so pa bili prek trebušne odprtine oziroma reže neposredno povezani z rumenjakovo vrečko jajca, iz katerega so se potem izlegli. Ta reža je imela za posledico dolgo tanko popkovno brazgotino, ki je bila vse življenje vidna na trebuhu živali.
Mednarodna ekipa paleontologov je z uporabo razmeroma nove tehnike, znane kot lasersko stimulirano fluorescenčno slikanje (LSF), odkrila takšno brazgotino na 130 milijonov let stari fosilizirani koži dinozavra, znanega kot Psittacosaurus. Dva metra dolgo rastlinojedo bitje je živelo na območju današnje Kitajske v obdobju krede. Primerek je bil odkrit leta 2002 in je od takrat na ogled v nemškem muzeju Senckenberg, njegov »popkovni ekvivalent« pa je bil opažen šele zdaj.
»S slikanjem LSF smo pri osebku Psittacosaurus prepoznali značilne luske, ki obdajajo dolgo popkovno brazgotino, podobno tisti pri nekaterih živečih kuščarjih in krokodilih,« je povedal Dr. Michael Pittman s Kitajske univerze v Hongkongu, soavtor študije. »Tovrstni brazgotini pravimo popek, pri ljudeh pa je manjša. Ta primerek je prvi fosil dinozavra, ki je ohranil popek, kar je posledica izjemne ohranjenosti.«
Članek o raziskavi - pri kateri so sodelovali tudi znanstveniki z avstralske Univerze v Novi Angliji, argentinske univerze Unidad Ejecutora Lillo v San Miguelu de Tucumánu in fundacije Foundation for Scientific Advancement iz Arizone - je bil nedavno objavljen v reviji BMC Biology.
Vir: Kitajska univerza v Hongkongu
