Degenerativne spremembe mrežnice, povezane s starostjo, so tako pogoste, da jih nekako jemljemo za same po sebi umevne. A očitno ni tako. Znanstveniki se že dolgo trudijo najti način, kako proces vsaj upočasniti, če ga že ne gre ustaviti. Dosedanji poskusi so šli v smeri razvoja umetne mrežnice, ki bi z elektrodami in senzorji nadomestila funkcionalnost naravne. Ideja sicer ni slaba in je do neke mere tudi logična, je pa daleč od idealne, saj zahteva invazivne posege, med katerimi je v oko potrebno vstaviti protezo, ki vsebuje kamero, ožičenje in še kaj.
Druga, očitno bolj obetajoča smer, je razvoj nanodelcev, ki bi v očesu prevzeli vlogo zaznavanja svetlobe in posredovanje informacij mrežničnim nevronom. V novi študiji so znanstveniki predstavili način, kako se tako imenovani konjugirani polimerni nanodelci z oznako P3HT-NP lahko razporedijo po pod-mrežničnem prostoru in povrnejo vid. Pri tovrstnih degenrativnih boleznih je namreč pogosto tako, da z večino nevroni v mrežnici ni nič narobe, le informacij, ki bi jih posredovali možganom, ne dobijo. In to funkcijo povezave prevzemajo nanodelci.
Metodo so preizkusili na podganah, ki so trpele za retinitis pigmentosa, genetsko boleznijo, ki povzroča postopno izgubo vida. Z le eno injekcijo omenjenih nanodelcev se je podganam aktivnost vizualnega korteksa, povezanega z ostrino vida, povečala na raven, podobno živalim z zdravim vidom.
Kdaj bi lahko začeli s testiranjem pri ljudeh še ni jasno, jasno pa je, da gre za pomembno odkritje, ki bi s preprostim posegom lahko obnovilo vid milijonom ljudi. Ko bo tako daleč…
Študija je bila objavljena v publikaciji Nature Nanotechnology.
Vir: University of Granada
