Kljub temu, da so davki na sladke pijače običajno nizki, je njihov vpliv na javno zdravje relativno velik. Sladke pijače, bonboni, sladoled, sadni sokovi in podobni prehranski izdelki z dodanim rafiniranim sladkorjem dokazano povečujejo tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, diabetesa, nekaterih oblik raka in še česa. A tu je šele začetek verižne reakcije. Večje število bolezni pomeni večje stroške zdravstvenega sistema, ti pa seveda vplivajo na višino drugih davkov, saj je denar zanj potrebno nekje vzeti.
Vpeljava davka na sladkarije je torej smotrna. Toda v kakšni obliki? V študiji prej omenjenega AHA so avtorji raziskovali tri oblike davka – davek, določen glede na količino uporabljenega sladkorja v izdelku, davek, določen glede na maso izdelka brez upoštevanja količine sladkorja ter davek na količino sladkorja ne glede na maso izdelka. Ugotovili so, da sta najučinkovitejša prvi, »obteženi«, in zadnji, davek, davek na maso izdelka, ki se trenutno najpogosteje uporablja, pa je najmanj učinkovit.
In kakšne so številke? V ZDA bi s prilagodljivim davkom (do 0,02 USD na unčo (28 g) sladkorja) letno preprečili med 1,67 in 1,8 milijona primerov srčno-žilnih težav, 530.000 do 550.000 primerov diabetesa, generirali od 42 do kar 142 milijard dolarjev davčnih prihodkov, skupna življenjska doba prebivalstva populacije bi se povečala za 4,85 do 5 milijonov let, stroški zdravstva pa bi se znižali za 105 milijard dolarjev. To pa so številke, ki tudi za veliko državo, kot je ZDA, veliko pomenijo.
Kaj pa pri nas? Neposredna primerjava mogoče ni najbolj natančna, je pa zgovorna. Če bi številke preračunali na število prebivalcev Slovenije bi število srčno-žilnih težav letno znižali za okoli 11.000, težav zaradi diabetesa za 3400, stroški zdravstvene blagajne pa bili nižji za okoli 560 milijonov evrov. Tudi to ni malo…
Vir: AHA
