Ena najbolj logičnih odej se zdi vzgoja ustreznih krvnih telesc v laboratoriju. In kot je videti, je stvar že dokaj daleč. Pričeli so se namreč prvi klinični preizkusi varnosti uporabe laboratorijsko pridelane krvi pri človeških bolnikih.
Proizvodnja te »umetne« krvi se še vedno prične s krvjo darovalca, vendar v tem primeru znanstveniki ne iščejo rdečih krvničk, temveč matične krvne celice. Te izolirajo in jih za 18 do 21 dni prenesejo v posebno hranilno raztopino, kjer se razmnožijo in razvijejo v zrelejše krvne celice. Te se nato dodatno očistijo in shranijo ter pripravijo za transfuzijo.
Novo klinično preskušanje, imenovano RESTORE, je namenjeno preverjanju varnosti transfuzije teh izdelanih krvnih celic in časa njihovega delovanja v telesu. Življenjska doba rdečih krvničk, pridobljenih z običajno darovano krvjo, je načeloma okoli 120 dni, ker pa običajna darovana kri vsebuje naključni vzorec celic različnih starosti, to dobo dejansko »preživi« manjše število celic. Laboratorijska kri teh težav nima, saj so vse celice enako stare, kar pomeni, da bodo dejansko zdržale omenjenih 120 dni. Druga prednost laboratorijsko vzgojenih krvnih celic je ta, da jih je tekom postopka mogoče prilagoditi tako, da imajo katerokoli krvno skupino.
V preskušanju RESTORE bo vsaj 10 udeležencev prejelo »mini« transfuzijo krvi, ki bo vsebovala le 5 do 10 ml (eno do dve čajni žlički) rdečih krvničk. Vsak od njih bo v razmaku štirih mesecev prejel dve takšni mini transfuziji - v eni bodo laboratorijsko vzgojene krvne celice, v drugi pa standardna darovana kri. Nato jih bodo spremljali glede morebitnih stranskih učinkov in posebej preverjali, ali laboratorijsko vzgojena kri traja dlje, kot je bilo pričakovano. Do zdaj sta transfuzijo laboratorijsko vzgojenih krvnih celic prejela dva udeleženca poskusa, znanstveniki pa so sporočili, da pri njiju niso opazili nobenih neželenih stranskih učinkov.
Z nadaljnjim razvojem bi lahko laboratorijsko gojene krvne celice ponudile precej prednosti. Ljudem z boleznimi, ki zahtevajo redno transfuzijo krvi, bi daljša življenjska doba celic omogočila daljše presledke med transfuzijami, poleg tega pa bi se zmanjšala potreba po usklajevanju krvnih skupin med darovalci in prejemniki, kar bi lahko dolgoročno zmanjšalo težave s pomanjkanjem krvi določenih krvnih skupin.
Čeprav je to pomemben mejnik na poti k temu cilju, bo treba opraviti še veliko dela, preden bodo transfuzije krvi redno gojene v laboratoriju. Do takrat pa – če niste krvodajalec, to postanite, če ste, pa nadaljujete z darovanjem.
Vir: NHS
