Zakaj se bojimo jedrskih elektrarn?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 11. 09. 2023 04:30:00, Kategorija:

Nekaterim se sliši nenavadno, a jedrske elektrarne so do zdaj rešile 1,8 milijona življenj...

Zakaj se bojimo jedrskih elektrarn?
Zadnja leta oziroma kar desetletja poslušamo in beremo o tem, kako je jedrska energija nevarna in kako se moramo opreti na obnovljive vire energije, predvsem sonce in veter. Toda ali je res tako? Pravzaprav ne, kot lahko slišite in vidite v nastopu Michaela Shellenbergerja na dogodku TEDx Talks leta 2017. In kaj je povedal?

Zadnje čase vse veliko govori o proizvodnji elektrike s pomočjo sončnih in vetrnih elektrarn. To je lepo in prav, težava je v tem, da gre za izredno nezanesljive vire energije. Najprej zato, ker veter in sonce optimalno proizvajata elektriko le 10-30 odstotkov časa in ju je zato kot neposredni vir praktično nemogoče uporabiti. Dober primer je Nemčija. Število solarnih panelov se je tam leta 2016 povečalo za 4 %, proizvedlo pa za 3 % manj električne energije. Zakaj? Mnogi energetski strokovnjaki so se praskali po glavi, a odgovor je bil izredno preprost - leto 2016 v Nemčiji ni bilo najbolj sončno. Je bilo zato bolj vetrovno? Logika bi rekla, da je, podatki pa kažejo nasprotno. Leta 2016 so število vetrnih elektrarn povečali za 11 %, količina elektrike, proizvedene z njimi, pa se je zmanjšala za 2 %. Zakaj? Ni bilo tako vetrovno.

Zanašanje na vreme je torej zelo kočljivo. Obstaja rešitev?  Logika bi rekla, da je treba povečati količino solarnih panelov in vetrnic in jih dobro strateško razporediti. Povsod ni oblačno in brez vetra. A ni tako. Nemčija načrtuje, da med leti 2016 in 2030 povečalo kapaciteto sončnih elektrarn za 50 %, kar se sliši veliko, toda če bi se ponovilo leto 2016, bi se odstotek električne energije, proizvedene s soncem iz 6 povečal na le 9 odstotkov. Kar je še vedno malo.

Drug zanimiv podatek – zaradi pospešenega vlaganja v obnovljive vire se je cena elektrike v Nemčiji med leti 2006 in 2016 povečala za 47 odstotkov in je skoraj dvakrat višja kot v Franciji. Je francoska zato bolj umazana? Ne. Nasprotno. Francija 93 % elektrike pridobi iz okoljsko čistih virov (hidro- in jedrske elektrarne), Nemčija pa le 46 %, več ko polovico pa iz umazanih virov, predvsem premoga.

V Nemčiji se je emisija CO2 od devetdesetih let naprej sicer resda zmanjševala, a ne zaradi uporabe čistejših virov energije ampak zato, ker so po združitvi zaprli ali posodobili neučinkovite vzhodnonemške termoelektrarne. Nemčija je sicer precej termoelektrarn na premog nadomestila s tistimi na zemeljski plin, ki je polovico čistejši, a so se emisije CO2 vseeno povečale. Zakaj? Ker so hkrati zaprli kar nekaj jedrskih elektrarn in njihovo proizvodnjo nadomestili s proizvodnjo s pomočjo fosilnih goriv. Če Nemčija ne bi zaprla toliko jedrskih elektrarn, bi bile emisije CO2 leta 2016 za kar 40 % odstotkov nižje, kot so bile v resnici.

In kaj narediti? Stewart Brand, eden od prvih hipijev, eden prvih sodobnih okoljevarstvenikov v šestdesetih in sedemdesetih, eden prvih, ki je promoviral sončno energijo, je leta 2005 presenetil z izjavo, da bi bilo treba ponovno resno razmisliti o jedrski energiji. Huh?

Jedrske elektrarne povzročajo štirikrat manj emisij CO2 kot sončne in so okolju bolj prijazne od vseh ostalih virov. To je mogoče res, kaj pa Černobil, Fukushima, jedrski odpadki, jedrsko orožje? George Monbiot, vpliven britanski publicist, je pred kratkim dejal: »Protijedrsko gibanje, ki sem mu včasih tudi sam pripadal, je zavajalo s podatki o vplivu sevanja na človekovo zdravje!«. Kaj? Sliši se v nasprotju z vsem, kar smo slišali do sedaj. A neodvisni znanstveni podatki pravijo, da je to pravzaprav res.

Vemo, da je človeku nevarno ionizirajoče sevanje. In od kod ga dobimo? Kar 84 odstotkov je naravnega. Največ (50 %) predstavlja radon iz tal, sledijo žarki gama (13 %), ki jih prejmemo iz zgradb in tal, sledijo pa kozmični žarki (12 %) in hrana (9,5 %). Umetnega ionizirajočega sevanja je le 16 odstotkov, od česar je 15 od teh 16 iz medicinskih naprav. In kje so tu jedrske nesreče in podobo? Če seštejemo Černobil, Fukušimo in vse jedrske preizkuse v šestdesetih in sedemdesetih, dobimo le 0,3 odstotka. Pa si na kratko oglejmo nekaj dejstev o teh nesrečah.

Najprej Černobil, najhujša jedrska nesreča do sedaj, ki je spet aktualen zaradi serije. Združeni narodi so naredili obširno študijo, v kateri je sodelovalo na stotine znanstvenikov iz vsega sveta, s čemer je bila zagotovljena nepristranskost in se je zmanjšala možnost prikrivanja podatkov. V preteklosti smo slišali katastrofične podatke o tem, kako usodna je bila nesreča ne le za bližnjo okolico ampak za kar ves svet. Toda ali je res tako? Seveda je vsaka smrt zaradi tovrstnih nesreč izredno tragična, a podatke je potrebno obravnavati v širšem kontekstu. V Černobilu je od zaradi akutnega radiacijskega sevanja umrlo 25 ljudi, v 25 letih po nesreči pa še 15 zaradi raka ščitnice. Študija, ki jo lahko v celoti preberete na tem naslovu, ni dokazala nobenega povečanja pojavov raka ščitnice izven Ukrajine, Belorusije in Rusije, ni nobenih dokazanih vplivov na plodnost, razvoj ploda ali smrtnost novorojenčkov, podedovanih težav in podobnega in, kar je najbolj nenavadno – nobenega dokaza za to, da bi nesreča povečala število katerihkoli rakavih obolenj. Takšni rezultati so v nasprotju z vsem, kar smo slišali zadnja desetletja.

Kaj pa Fukushima? Tam je šlo za bistveno manjšo nesrečo kar zadeva sevanje. Žrtev zaradi sevanja ni bilo, še največ težav predstavlja dejstvo, da so se ljudje morali preseliti ter psihične težave zaradi vtisa tamkajšnjih ljudi, da so bili nevarno obsevani. Dokaz, da je res tako, je potrdil test. V katerem so  nekaj francoskih šolarjev so opremili z dozimetri in jih poslali na izlet iz Pariza na Japonsko, ki je vključeval tudi obisk krajev v bližini Fukushime. In kaj so pokazali dozimetri? Največ sevanja so bili otroci deležni dobili na letalu med poletom priti Tokiu, sledila sta varnostna pregleda na francoskem veleposlaništvu in letališču v Parizu, vsak od teh dogodkov pa jih je izpostavil bistveno večjemu sevanju kot obisk v bližini kraja dogajanja.

Kaj pa jedrski odpadki? Tudi tu stvari niso čisto takšne, kot nam jih predstavljajo. Pravzaprav so to edini odpadki pri proizvodnji električne energije, ki so varno spravljeni. Odpadki termoelektrarn in plinskih elektrarn gredo neposredno v naravo...  Recikliranje solarnih panelov je velika redkost in se jih, če odpovedo, odlaga na odpad, kar vsekakor ni okolju prijazno, saj vsebujejo težke kovine, svinec, krom, kadmij in še kaj. Če se sešteje, solarni paneli povzročajo 300-krat več odpada kot jedrske elektrarne, poleg tega pa se jedrski odpad vsaj varno skladišči…

Še eno zanimivo dejstvo - jedrska centrale za gradnjo porabijo manj materiala po TWh od vseh drugih virov. Največ se porabi za solarne panele, zaradi količine porabljenega betona sledijo hidroelektrarne, nato vetrne

Kaj pa orožje? Ali jedrska energija pomeni več jedrskega orožja? Ne. Severni Koreji je bila preprečena gradnja jedrskih elektrarn zato, ker so se bali, da bi s pridobljeno tehnologijo začela proizvajati jedrsko orožje. In kaj se je zgodilo? Kljub temu je izdelala jedrsko orožje.

Če nam je kaj do okolja, potem bo treba o jedrski energiji, kljub temu, da je ideja ta trenutek neprijetna, razmišljati precej drugače. Vsi dokazi kažejo na to, da je še vedno najbolj varen in čist vir električne energije. Realno stanje je dejansko takšno, da je jedrska energija s tem, ko je nadomestila fosilna goriva, rešila 1,8 milijona ljudi, ki bi brez nje umrli zaradi onesnaženosti zraka.

Vir: Michael Shellenberger, TEDx Talks/YouTube

preberite še to

Trendi
Neumna šala

Neumna šala

Zaradi »neprimernih fotografij« evakuirano celotno letalo.

Trendi
Zlomljen ključ…

Zlomljen ključ…

… pogosto pomeni menjavo ključavnice ali vsaj obisk mojstra. Mogoče pa ne…

Trendi
Potovalni ovratnik

Potovalni ovratnik

S Trtl Pillow Plus nas vrat po spanju na letalu ali v avtobusu menda ne bo bolel..

Trendi
Čuden ptič

Čuden ptič

Verjetno najbolj nenavaden ptič, kar ste jih videli…

Trendi
Z žogo sestrelil letalo

Z žogo sestrelil letalo

Paragvajec Roberto Gabriel Trigo v svojem kraju velja za pravo nogometno legendo, čeprav ni bil ravno dober no...

Trendi
Reaktivec v vaši kleti…

Reaktivec v vaši kleti…

...ali kaj imata skupnega nadzvočno letalo in steklenica penečega.

Trendi
Na to pa niso pomislile

Na to pa niso pomislile

Tri Kitajke niso smele na letalo nazaj domov, saj njihov obraz zaradi plastične operacije ni več ustrezal tist...

Trendi
Obletnica smrti čudovite Koko

Obletnica smrti čudovite Koko

Danes mineva šest let od smrti slavna gorile, ki je razumela človeški govor in znala komunicirat...

Trendi
Mit, ki noče umreti

Mit, ki noče umreti

Ste že kdaj slišali, da menda uporabljamo le 10 odstotkov svojih možganov? No, to ni res…

Trendi
Potresno navijanje

Potresno navijanje

Mehiški navijači v domovini so tako navdušeno proslavljali gol proti Nemčiji, da se seizmografi ...

Trendi
Domače ne deluje!

Domače ne deluje!

Znanstveniki opozarjajo, da kreme za sončenje domače izdelave ne delujejo.

Trendi
Ko zadene udarni val

Ko zadene udarni val

Tole snemanje posledic izbruha vulkana bi se lahko slabo končalo...